Pred nekaj dnevi so številne dele Slovenije zajele močne nevihte s točo, ki so povzročile precej škode na objektih, vozilih in kmetijskih površinah. Ker meteorologi tudi za nedeljo napovedujejo novo vremensko poslabšanje z možnostjo hudih neviht s točo, se na družbenih omrežjih pojavljajo številna ugibanja in teorije o domnevnem »zastrupljanju« ozračja oziroma tako imenovanem »škropljenju iz letal«.

Razlaga ni skrivnostna, ampak povsem strokovna

Odzvali so se tudi meteorologi portala Neurje.si, ki poudarjajo, da za pojavom belih sledi na nebu ni nobene skrivnostne razlage. Kot pojasnjujejo, gre za povsem običajne kondenzacijske sledi, ki nastajajo za letali v določenih vremenskih razmerah.

"V zadnjih urah smo prejeli več vprašanj o številnih belih sledovih, ki jih za seboj puščajo letala. Ker se ob tem vedno znova pojavljajo različne teorije zarote, poglejmo, kaj se v resnici dogaja," so zapisali na vremenarskem portalu.

Ni naključje, da so se bele sledi pojavile danes

Meteorologi pojasnjujejo, da se pred prihodom vremenske fronte v višjih plasteh ozračja pogosto poveča količina vlage. Ko letalo leti skozi hladen in vlažen zrak, vodna para iz izpušnih plinov kondenzira in zamrzne v drobne ledene kristale. Če je vlage dovolj, sledi za letalom ne izginejo hitro, ampak lahko ostanejo vidne več ur ter se postopoma razširijo v tanke koprenaste oblake.

Po njihovih besedah so prav dolgotrajne kondenzacijske sledi pogosto eden prvih znakov bližajoče se spremembe vremena. Ne povzročajo vremenskih sprememb, temveč nastanejo zaradi vremenskih razmer, ki že obstajajo v višjih plasteh ozračja.

Običajen pojav pred prihodom fronte

Tudi trenutna sinoptična situacija nad Evropo kaže na dotok bolj vlažnega zraka v višjih plasteh pred vremensko fronto, kar povsem pojasnjuje povečano število in obstojnost kondenzacijskih sledi nad našimi kraji, so pojasnili.

Ob tem na Neurje.si poudarjajo, da meteorologija za pojav ponuja jasno in znanstveno razlago. Bele črte na nebu tako niso dokaz kakršnegakoli »škropljenja« ali zastrupljanja prebivalstva, temveč običajen pojav, ki ga omogočajo vremenske razmere pred prihodom fronte in nevihtnega vremena.