Odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti dveh točk iz zakona o nalezljivih boleznih, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, in iz njega izhajajočih epidemioloških vladnih odlokov ne pomeni, da bodo kazni, izrečene na njihovi podlagi padle, je za pojasnil profesor ustavnega prava Saša Zagorc.
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost, da torej imamo nevzdržno stanje, ki ga mora odpraviti državni zbor s spremembo zakona, da bo ta skladen z ustavo. Kot je poudaril profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Zagorc, se ustavno sodišče ni odločilo za razveljavitev zakona, saj bi s tem povzročilo pravno praznino in popoln kaos. Prav tako je le ugotovilo neustavnost sicer ne več veljavnih odlokov, in sicer z učinkom razveljavitve, kar bo imelo pomembne posledica na nezmožnost uveljavljanja povračila glob.
Odločitev ima vpliv samo na nepravnomočne zadeve
Tako kazni, izrečene na podlagi vladnih odlokov, izhajajočih iz zakona o nalezljivih boleznih, ki so že postale pravnomočne in so bile plačane, ostajajo. Ne da se jih spet odpirati, je pojasnil Zagorc. “Taka odločitev tako lahko vpliva samo na še nepravnomočne zadeve,” je dodal.
Ustavni pravnik pa vidi težavo v današnjem odzivu predstavnikov vlade na odločitev ustavnega sodišča, ki so se povsem neposrečeno izgovarjali na dejstvo, da so zakon sprejele že prejšnje vlade. Zagorc se zato sprašuje o iskreni pripravljenosti oblastnikov, da bodo zakon o nalezljivih boleznih pravočasno uredili.
Vlada bi morala sodelovati z državnim zborom ter zakon pravočasno spremeniti. S tem bi namreč pokazali, da zares vsi spoštujejo ustavo, je dodal pravnik.
Ob tem je poudaril, da če je bil zakon o nalezljivih boleznih pomanjkljivo napisan v času, ko nismo imeli izkušnje s stoletno epidemijo, se še to da nekako razumeti. V zadnjem letu, ko pa to izkušnjo še kako občutimo na lastni koži, pa je težko opravičiti nesposobnost politike, da prilagodi zakonske podlage novi realnosti. “Ko si enkrat doživel pandemijo in veš, da je dejansko možna, je treba v zakonodaji jasno spodbujati tudi načela pravne države, vključno z načelom zakonitosti. Ravno zato, da obstajajo demokratični mehanizmi nadzora nad delom vlade, ki je na tem področju na žalost pogrnila na izpitu,” je še pojasnil.
Preobremenjenost ustavnega sodišča
Po pravnikovih besedah smo v Sloveniji v letu epidemije covida-19 imeli situacijo, da se je vlada obnašala, “kot da sme početi vse. To pa je nevzdržno. Vloga načela zakonitosti je prav ta, da se vzpostavijo vsebinski okviri, kaj sme vlada početi. V času izrednih razmer se lahko vzpostavijo tudi drugi mehanizmi nadzora nad delom vlade. Mi pa smo dokazano bili v situaciji, ko vlada ni imela dobro kalibriranega kurza,” je dejal Zagorc. Izpostavil je, da to dokazujejo tudi na ustavnem sodišču že razveljavljeni pravni akti. “Omejevanje gibanja na občine ali prepoved gibanja iz države nista imela nobene zveze s stroko ali realnostjo. To je bil tipičen signal, da je nekaj narobe,” je dodal.
Ob tem je opozoril še na dejstvo, da je ustavno sodišče šele po več kot letu dni od razglasitve epidemije sprejelo to odločbo, kar jasno priča o preobremenjenosti ustavnega sodišča. “Treba je delati v smeri, da se bo lahko ustavno sodišče ukvarjalo res s temeljnimi pravnimi problemi. Ne pa, da ga še dodatno obremenjujemo, kot se je storilo z zadnjo zakonsko spremembo, ko se je še razširilo njegove obveznosti, namesto da bi jih previdno ožili,” je dodal.
