Na Pomurskem sejmu ocenjujejo, da epidemične razmere v Sloveniji in sosednjih državah omogočajo sejem Agra v živo, zato so nanj pripravljeni. Sejem bo v Gornji Radgoni od 21. do 26. avgusta, bo pa drugačen kot prejšnja leta, so povedali ob predstavitvi rezultatov ocenjevanj vin, ki je 47. potekalo v okviru Agre. “Zdravje in varnost razstavljavcev in obiskovalcev sta na prvem mestu, vendar menimo, da je večina poslovnih in tistih ljudi, ki se gibljejo na drugih mestih, cepljena, je prebolela covid-19 oziroma se bo testirala, zato bodo pogoji za sejem izpolnjeni. Čeprav se bo kriza poznala in poznamo nekaj pomislekov razstavljavcev, ki potrebujejo za pripravo več časa, pa osnovne vsebine sejma ostajajo,” je povedal predsednik sejemske uprave Janez Erjavec.

Na ocenjevanjih so podelili osem šampionov

Vloga sejmov je po Erjavčevih besedah večplastna in izrednega pomena za kmetijstvo in živilskopredelovalno industrijo, za državo pa pomembno družbeno orodje poslovnosti, strokovnosti in promocije. Tudi ocenjevanja vin so po njegovih besedah pomembna promocija države, vinorodnih dežel in kakovosti vin. Slednje je potrdil tudi dolgoletni predsednik ocenjevalne komisije Mojmir Wondra, ki dvomi, da so še na katerem ocenjevanju tako kakovostna vina. Letos so skupno ocenili 568 vzorcev 150 vinarjev, kar je le malenkost manj kot prejšnja leta, to pa je po Wondri tudi prava številka za ocenjevanje.

Na ocenjevanjih so podelili osem šampionov, 15 velikih zlatih medalj, 163 zlatih in 291 srebrnih medalj, brez odličja je ostalo le 55 vzorcev.

Novi predsednik komisije Boštjan Zidar je v oceni zapisal, da je veliko število vzorcev dokaz, da vinogradniki in vinarji ocenjevanju zaupajo, čedalje večjo veljavo pa ima tudi zunaj Slovenije, saj so ocenjevali vina iz petih držav. Pri slovenskih penečih se vinih so opazili dvig kakovosti, tudi mirna bela vina so dobila veliko nagrad, slovenske vinske posebnosti z oznako priznano tradicionalno poimenovanje, so navdušile s pristnostjo in kakovostjo, predikatna vina pa so pokazala svojo plemenitost, je dejal Zidar.

 

Na ocenjevanjih so podelili osem šampionov, 15 velikih zlatih medalj, 163 zlatih in 291 srebrnih medalj, brez odličja je ostalo le 55 vzorcev.

Janez Erjavec: Sejmi, kot je AGRA, v ničemer ne ogrožajo planeta pa tudi zdravja ljudi, saj prav oni nakazujejo trende nadaljnjega razvoja

Razmišljanje predsednika uprave Pomurskega sejma Janeza Erjavca o potencialih sejma AGRA, ki jih ima za družbo, naravo in posameznika.

AGRA KOT ZDRAVILO PROTI KORONAVIRUSU

Na Pomurskem sejmu smo z vso odgovornostjo pozorno spremljali razmere, povezane z ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije. Takoj smo se zavedli, da je na prvem mestu zdravje in varnost naših poslovnih partnerjev, ne glede na poslovne posledice, ki nam jih je to prineslo. V letu 2020 tako prvič v naši 60 letni sejemski zgodovini v Gornji Radgoni ni bilo sejemskih prireditev. Enako ali podobno usodo so doživela tudi druga mesta v državi in svetu. Negotovost je spremljala tako nas organizatorje kot tudi naše poslovne partnerje, razstavljavce in obiskovalce. Sejmi in celotna industrija srečanj je bila ustavljena. Ob ukrepih, ki so jih uradne institucije sprejele za preprečitev širjenja virusa namreč ni bilo niti osnovnih pogojev za druženje večjega števila ljudi, čemur so sejmi in celotna industrija srečanj prvenstveno namenjena.

Sejmov in drugih srečanj torej ni bilo v letu 2020 in jih tudi v letošnjem letu vsaj do sedaj ni bilo, pa čeprav smo
organizatorji, poslovni partnerji in institucije delali naprej… Kajti čakanje na pogoje brez omejitev bi bilo podobno čakanju kmeta, ki bi v strahu, da bi mu pridelek uničila toča ali bi ga zelo slabo prodal, pustil polja neobdelana. Sejemske prireditve predstavljajo za nas organizatorje tisto, kar je za kmeta žetev. Potrebno je več kot leto trdega dela in veliko znanja, da je prireditev uspešna.

Posledice odpovedi prireditev in zaustavitev številnih dejavnosti, ki so povezane z druženjem in medsebojnimi
stiki, so neizmerljive. Ne gre le za ekonomske posledice, ki jih lahko nadomestimo z denarjem v obliki kreditov,
pomoči države ali rezervami podjetij … Govorimo o mnogo bolj daljnosežnih posledicah, ki se bodo še dolgo
poznale na ljudeh, zaposlenih, ki živijo v negotovosti za svojo prihodnost, na poslovnih partnerjih, ki jim je
onemogočen nastop med konkurenco, institucijam, ki izgubijo pomembno obliko obveščanja, pri obiskovalcih, ki
so prikrajšani za medsebojne stike in novosti…

Sejmi, ki jim v nemškem jeziku rečemo Messe, kar pomeni tudi cerkveni obred, v angleškem jeziku pa Fair, kar
pomeni tudi pravično – fer, so skozi stoletja predstavljali priložnost za neke vrste obredno dogajanje in druženje in obenem pravično, fer izmenjavo dobrin in informacij. Sejmi so v nekem smislu barometer gospodarske uspešnosti posamezne regije in države, obenem pa tudi najbolj občutljiva dejavnost za gospodarske in družbene pretrese in kot se je izkazalo tudi pandemije.

Razvoj v zadnjih desetletjih omogoča neverjeten standard ljudi. Tudi z znanjem medicine in farmacije ter drugih
znanosti nam omogoča daljšo življenjsko dobo ter zgodovinsko najštevilčnejšo populacijo ljudi na planetu. Žal pa je celoten razvoj v prvi vrsti podrejen kapitalu namesto trajnostnemu razvoju. Vsled tega se poleg izobilja kopamo tudi v odpadkih in prekomerni rabi naravnih virov. Virus, ne glede na to ali je nastal po naravni poti ali je ustvarjen umetno, nima v globalnem svetu težkega dela, saj se z lahkoto širi na vse konce sveta. Sreča v nesreči pa je tudi ta, da medicina in še posebej farmacija spada med najbolj razvite in donosne industrije in je tudi zelo učinkovita. Ni torej razlogov za paniko glede virusov, bolj nas mora skrbeti zdravje in vzdržnost planeta.

Sejmi, kot je AGRA, v ničemer ne ogrožajo planeta pa tudi zdravja ljudi, saj prav oni nakazujejo trende nadaljnjega razvoja, primere dobrih praks in najboljših rešitev. Vsak udeleženec ima možnost testiranja ali cepljenja, kar omogoča gibanje in druženje tudi na vseh drugih mestih in prireditvah. Vloga sejmov kot je AGRA je večplastna, saj je skozi desetletja uspel nadgraditi komercialne predstavitve najsodobnejših tehnologij, kmetijske tehnike, živilske in živilskopredelovalne industrije ter široke potrošnje z mnogimi mednarodnimi ocenjevanji, strokovnimi razstavami živali, vzorčnimi razstavami rastlinske proizvodnje, predstavitvami izobraževanja, kongresi in predavanji ter stanovskimi in drugimi druženji. Izrednega pomena so tudi predstavitve institucij, ki skrbijo za razvoj kmetijstva in podeželja od MKGP do podeželske mladine. Nenazadnje pa na stičišču štirih držav jezikov in kultur sejem AGRA opravlja tudi vlogo povezovalca in graditelja prijateljskih odnosov.

Vse našteto in še mnogo drugih poslanstev se prepleta ob Agri in drugih sejmih ter dogodkih, zato je poslanstvo in vloga te dejavnosti mnogo širša kot se zdi nepoznavalcem. Ni vprašanje ali sejme potrebujemo ali ne, ampak ali jih uspešna država želi prepoznati kot pomembno družbeno orodje poslovnosti, strokovnosti in promocije. Agra ostaja zvesta svojim ciljem in poslanstvu. Zavedamo se pomena podeželja in dejavnosti, ki ohranjajo krajino kultivirano z zdravim in okolju prijaznim kmetovanjem, čim višjo samooskrbo podprto z znanjem in tradicijo. Res je, da slovensko kmetijstvo in proizvodnja hrane v evropskem in svetovnem merilu ne predstavlja veliko, vendar pa je res tudi to, da imamo ne glede na velikost države vrhunska vina in živilske proizvode, ki so unikatni in tradicionalni. V kmetijstvu je veliko znanja, tako kmetovalcev, kot ekspertov, profesorjev in industrije.

Športniki so najboljši dokaz za to, da kakovost ni odvisna od količine, ampak znanja in vztrajnosti. Letošnji sejem AGRA ne bo AGRA, ki jo poznamo iz prejšnjih let, saj je glede na spreminjajoče se ukrepe mnogim
razstavljavcem zmanjkalo časa in motivacije. Za vse, ki si želimo, da se politika in medicina najdeta na istem bregu skupaj z ljudmi in iščeta rešitev za planet in zdrav način življenja je pomembno, da se cepimo vsak dan z zdravo hrano, veliko rekreacije, predvsem gibanjem na svežem zraku in soncu ter proti stresu tudi s sejmom AGRA.

Janez Erjavec, predsednik uprave