Žetev pšenice je pri koncu, kmetovalci pa ne morejo biti zadovoljni. Odkupovalci za letošnji pridelek ponujajo med približno 150 in 230 evri za tono, pri čemer je končna cena odvisna predvsem od kakovostnega razreda, vsebnosti beljakovin, hektolitrske mase in drugih kakovostnih parametrov. Najnižje cene dosegajo krmne pšenice, za katere se odkupne cene gibljejo med 150 in 180 evri za tono. Pri krušni pšenici nižjih kakovostnih razredov se cene večinoma gibljejo med 180 in 200 evri za tono, medtem ko lahko kakovostnejša pšenica doseže od 200 do približno 230 evrov za tono. 

Kmetje opozarjajo, da so ponujene odkupne cene občutno nižje od ocenjenih stroškov pridelave, ki po njihovih navedbah znašajo okoli 280 do 290 evrov na tono. Razlika med proizvodnimi stroški in odkupnimi cenami pomeni, da številni pridelovalci tudi letos pričakujejo poslovanje z izgubo.

"Naše območje je med najbolj prizadetimi zaradi neurij s točo in suše"

Ni pa slabo samo pri žitih, tudi druge kulture so letos močno prizadete, pravi Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki pokriva širše območje Podravja (Dravsko in Ptujsko polje, gričevnati del Slovenskih goric, Haloze, hribovite predele Pohorja in Kozjaka). Na tem območju je dobrih 20 tisoč hektarjev njivskih površin. Od tega je približno 8 do 9 tisoč hektarjev koruze za zrnje, okoli 6 tisoč hektarjev koruze za silažo, približno 4 tisoč hektarjev pšenice in 2 tisoč hektarjev ječmena in ostalih žit. Prisotnega je tudi nekaj krompirja ter vrtnin. Kolobar je precej pester, vendar je odvisen od posameznega območja. Tam, kjer je živinoreja bolj razvita, prevladujeta koruza in žita, na območjih z možnostjo namakanja, pa je več vrtnin.

"Naše območje je med najbolj prizadetimi zaradi neurij s točo in suše. Dejansko govorimo o enem najslabših let za kmetijstvo. Pridelki so zelo nizki, odkupne cene pa prav tako ne pokrivajo stroškov pridelave. Razmere so izjemno težke. Poleg tega še vedno beležimo visoke cene energentov, zlasti nafte, zato lahko rečemo, da je stanje zelo kritično," pove sogovornik. 

Neurja s točo so posledice pustila tudi na drugih kulturah. "Skoraj ni območja, ki ne bi bilo prizadeto. Razmere so zelo težke. Nekateri deli osrednjih Slovenskih goric sicer niso bili tako močno prizadeti, vendar so Dravsko in Ptujsko polje, Haloze, ormoško ter tudi lenarško območje utrpeli precejšnjo škodo."

Bulava snet in lom pri koruzi 

Koruza je sicer rastlina, ki se zelo hitro obnavlja, vendar tam, kjer je bilo poškodovanih več kot 50 ali 60 odstotkov posevkov, izboljšanja ni mogoče pričakovati. Pojavljata se bulava snet in lomljenje. "Rastline so sicer ponovno odgnale, vendar če je bilo steblo poškodovano, lahko že močnejši veter povzroči poleganje oziroma lom. Posledično bodo škode še večje. Težava je tudi zagotoviti dovolj osnovne krme, zato bo letošnje leto za številne živinorejske kmetije zelo zahtevno," še pojasnjuje Rebernišek. 

Prizadeti tudi vinogradi 

Nadaljuje, da so precej prizadeti tudi vinogradi, zlati na vzhodnem delu Haloz, prav tako območje Ormoža in Ljutomera. "V povprečju za celotno območje našega zavoda ocenjujemo, da bo pridelka grozdja za približno 30 do 40 odstotkov manj."

Napovedan vročinski val pomeni dodatni stres za rastline 

Poleg tega je zdaj prišel še vročinski val, ki bo dodatno negativno vplival na trajne nasade. "Po neurjih smo marsikje priporočali ponovno setev koruze, vendar nismo pričakovali tako izrazitega vročinskega vala. Zaradi tega bodo tudi ti posevki dali manjši pridelek. Napovedane temperature do 40 stopinj Celzija ne koristijo nobeni kulturi. Predstavljajo dodatni stres za rastline."

Ocenjena škoda znaša okoli 30 milijonov evrov

"Samo na območju našega zavoda ocenjujemo letošnjo škodo na približno 30 milijonov evrov. Če prištejemo še škodo v preostali Sloveniji, so številke bistveno višje. Po naših informacijah država skupaj z občinami za protitočno obrambo nameni približno 260.000 do 270.000 evrov letno. To je zelo majhen vložek v primerjavi s škodo, ki jo povzročajo neurja."

Eno protitočno letalo je premalo 

Andreja Reberniška povprašamo še o rešitvah za takšno stanje. "Najprej je treba pospešiti gradnjo namakalnih sistemov, saj so številna območja zelo izpostavljena suši. Kar zadeva neurja s točo, pa bi morali podrobneje proučiti rešitve, ki jih uporablja sosednja Avstrija. Tam sem obiskal njihov center in lahko rečem, da sistem v 90 odstotkih deluje zelo učinkovito. Menim, da bo morala tudi pri nas stroka, ki je odgovorna za to področje, prevzeti svoj del odgovornosti. Če v tujini obstajajo dobre prakse, bi jih morali v večji meri uvesti tudi pri nas. Govorim predvsem o protitočni obrambi. Res je, da zaščita deluje, vendar z enim samim letalom ni mogoče učinkovito pokrivati celotnega območja Slovenije. Po informacijah, ki jih imamo, imajo v sosednji Avstriji na voljo že osem letal, zato je sistem tam veliko učinkovitejši. Ob vse pogostejših in intenzivnejših neurjih je z enim letalom nemogoče zagotavljati ustrezno zaščito."