Tomaž Smrekar je danes odstopil z mesta generalnega direktorja Statističnega urada RS, so za STA potrdili na uradu, kjer razlogov za odstop po napovedih ne bodo podrobneje pojasnjevali. Do Smrekarjevega odhoda s čela urada sicer prihaja po obsežnem popravku ocene gospodarske rasti v letu 2022, ki je negativno presenetila vlado in stroko.
Pojavili so se pomisleki o morebitnih napakah in nepravilnostih pri prvotnih ocenah statistikov
Če je februarska prva ocena statističnega urada, ki je temeljila na četrtletnih podatkih, govorila, da se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani zvišal za 5,4 odstotka, je po prvi letni oceni, ki jo je urad objavil konec avgusta, rast znašala le še 2,5 odstotka. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi precej počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne v letu 2021.
Zaradi tega so se v javnosti pojavili tudi pomisleki o morebitnih napakah in nepravilnostih pri prvotnih ocenah statistikov, vse očitke pa so na statističnem uradu tedaj zavrnili.
Kot je septembra povedal Smrekar, nikakor ni šlo za napake ali nedoslednosti, ampak za temeljito revizijo ocene na podlagi novih podatkov. Proces je po navedbah statistikov natančno predpisan in temelji na skupnem okviru EU. Kot je septembra še pojasnil Smrekar, je bilo leto 2022 zaradi visoke inflacije in energetskega šoka po ruskem napadu na Ukrajino izjemno, za takšna neobičajna leta pa je zelo težko dajati dobre ocene za različne ekonomske kazalnike.
Ravno zato so popolnejši in bolj kakovostni letni podatki po Smrekarjevih pojasnilih pokazali bistveno drugačno sliko kot četrtletni, še posebej se je to pokazalo proti koncu 2022, ko so se lanski šoki najmočneje odrazili.
Odločno zanikal navedbe, da na izračune urada vpliva vlada ali kdo drug
Dosedanji prvi mož statističnega urada je takrat odločno zanikal tudi navedbe, da na izračune urada vpliva vlada ali kdo drug. A kljub tem pojasnilom se nezadovoljstvo zaradi popravljene ocene ni poleglo, saj bistveno nižja lanska ocenjena rast pomeni predvsem težavo za javnofinančno načrtovanje države.
Vlada je zato najprej kmalu zatem urad pozvala, naj celovito pojasni razloge in ugotovitve, zakaj je prišlo do odstopanja pri izračunih, konec septembra pa je Smrekarja seznanila še o “očitanih kršitvah in možnih razlogih za razrešitev” ter ga pozvala, da se do njih opredeli.
Dva tedna po tem pozivu je danes sledila Smrekarjeva odločitev za odstop s položaja generalnega direktorja. Smrekar je sicer na čelo urada, najprej kot vršilec dolžnosti, prišel maja 2020 v času vlade Janeza Janše. Ta je pred tem s položaja razrešila Bojana Nastava. Polni mandat je Smrekar dobil novembra 2020.
STA
