Ob današnjem martinovem naj bi se po tradiciji mošt spremenil v mlado vino. Pa je dejansko tako? Za odgovor na to vprašanje smo se obrnili na Tadejo Vodovnik Plevnik, eno vodilnih slovenskih enologinj, sicer specialistko za vinarstvo in pridelavo sadjevca iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.
Mlado vino je lahko v prometu že 30 dni po trgatvi
“O mladem vinu govorimo po prvem pretoku, natančnega datuma, kdaj se to zgodi, pa ne moremo točno določiti. Velja pa pravilo, da je lahko mlado vino v prometu že 30 dni po trgatvi, ta termin pa se zanj uporablja najkasneje do 31. januarja prihodnje leto. Je pa vse odvisno od časa trgatve; pri sortah, ki dozorijo bolj zgodaj, kot so ranina, rizvanec, otonel, portugalka, … in srednje poznih v tem času že lahko govorimo o mladem vinu, ponekod v kleteh pa še vedno poteka vrenje poznih sort grozdja, denimo pri vinih posebnih kakovosti,” pojasnjuje Vodovnik Plevnikova in dodaja, da so pri mladem vinu vsi procesi prisilno narejeni: “Če damo mlado vino tako zgodaj v promet, ga moramo stabilizirati na beljakovine, na kamen, prav tako še ni stabilno na žveplo, saj ima mlado vino manj skupnega žvepla kot dodelano vino.”
Velja pa pravilo, da je lahko mlado vino v prometu že 30 dni po trgatvi, ta termin pa se zanj uporablja najkasneje do 31. januarja prihodnje leto.
Sicer pa je za mlado vino značilno, da je pitno, sveže, iskrivo, ima poudarjeno dišavnost, je alkoholno zmerno in harmonično. Ker nima preveč ostanka nepovretega sladkorja, je ponavadi suho do največ polsuho.
