Danes, 25. junija, Slovenija praznuje Dan državnosti, spomin na zgodovinski dan leta 1991, ko je slovenski parlament sprejel temeljne dokumente o samostojnosti in neodvisnosti države. Ta odločilni korak je pomenil konec skupne poti z Jugoslavijo in začetek nove, samostojne slovenske države, utemeljene na demokraciji, človekovih pravicah in suverenosti.

Ob tem pomembnem državnem prazniku smo se vprašali, kako Dan državnosti doživljajo mladi danes. Z izvedbo krajše ankete smo želeli izvedeti, kaj jim pomeni biti Slovenec oziroma Slovenka, kako doživljajo državne simbole ter kaj pričakujejo od države. Njihovi odgovori razkrivajo pestre poglede, mešanico ponosa, kritične refleksije in želje po večji vključenosti v oblikovanje prihodnosti.

»Če sem iskrena, mi Dan državnosti osebno ne pomeni veliko, verjetno zato, ker sem še premlada, da bi ga zares razumela tako globoko kot starejše generacije,« pravi Nika Ocvirk (23). Kljub temu meni, da živimo v državi z dobrimi pogoji za življenje, ki jih včasih premalo cenimo. Poudarja pomen socialne varnosti in kakovostnega šolstva, še posebej pa občutek pripadnosti, ki ga začuti predvsem v tujini.

[[image_1_article_78484]]

Ana Lee Pantner (23) praznik dojema kot dan, ko se je slovenski narod osamosvojil. »Pomembno je, da se tega zavedamo in da negujemo pripadnost,« dodaja. Pri tem izpostavlja pomen športnih dosežkov, ki pogosto prebujajo narodni ponos. Od države pričakuje več organizirane podpore mladim in priložnosti za razvoj.

[[image_2_article_78484]]

Žan Blejc Vončina (25) poudarja pomen ohranjanja jezika in identitete. »Kljub temu da nas obdajajo različni narodi, smo uspeli ohraniti svojo kulturo. To je zame vredno praznovanja,« pravi. Zastava in himna ga vse bolj nagovarjata, posebno pozornost pa namenja potrebam mladih podjetnikov, ki po njegovem mnenju v Sloveniji še nimajo dovolj priložnosti.

[[image_3_article_78484]]

Kot pol Ukrajinka in pol Slovenka, Lina Alina Vever (22) na praznik gleda skozi dvojno prizmo. »Cenim, da sem Slovenka, in menim, da imamo lepo kulturo in dobre pogoje, čeprav so razlike med regijami prevelike,« pravi. Kljub želji po raziskovanju Evrope čuti močno pripadnost Sloveniji.

[[image_4_article_78484]]

Katja Kačinari Kravanja (19) vidi Dan državnosti kot priložnost za refleksijo in razmislek o prihodnosti države. »Čutim pripadnost predvsem do naše kulturne in naravne dediščine, jezika in odgovornosti, da to zastopamo v svetu,« pravi. Zavzema se za enake možnosti, pravno varnost in več vlaganja v znanost in razvoj.

[[image_5_article_78484]]

Mladi se zavedajo pomena samostojnosti, a si želijo več posluha

Anketa med mladimi je pokazala, da Dan državnosti mnogi doživljajo kot simbol ponosa in identitete, vendar pogosto ne dovolj osebno ali čustveno, kar pripisujejo tudi časovni oddaljenosti dogodkov osamosvojitve. Povezanost s slovensko državo pogosto oživijo ob športnih uspehih, ob potovanjih v tujino ali v trenutkih, ko se soočajo s sistemskimi izzivi doma.

Kljub raznolikim pogledom se mladi v veliki meri strinjajo, da si želijo več priložnosti za razvoj, več posluha politike za njihovo vlogo v družbi in trajnejših rešitev na področju šolstva, zaposlovanja ter stanovanjske politike. Ne manjka pa tudi občutka pripadnosti in vere v to, da je Slovenija lahko dober kraj za življenje – če bo znala vključevalno graditi svojo prihodnost.