Iz Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) sporočajo, da tudi letos izvajajo ukrepe za preprečevanje širjenja japonskega hrošča, ki predstavlja resno grožnjo rastlinam. Od sredine maja zato na širšem območju Lukovice in Ljubljanskega barja nameščajo posebne feromonske pasti za spremljanje navzočnosti tega škodljivca.
Najverjetneje je prišel iz Italije
Kot pojasnjujejo na upravi, je bil japonski hrošč v Sloveniji prvič odkrit poleti 2024 na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje, najverjetneje pa je bil zanesen iz severne Italije z vozili. Lani se je število najdb povečalo, zato so ob njegovi prisotnosti obvezni tudi predpisani ukrepi za preprečevanje širjenja.
UVHVVR v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije (KIS) na izbranih lokacijah v občinah Ljubljana, Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Ig, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik in Moravče od sredine maja namešča posebne feromonske pasti za spremljanje odraslih hroščev. Z njimi se ugotavlja, ali je škodljivec prisoten na določenem območju ter ali se pojavlja tudi izven že znanih napadenih območij na Barju (Ljubljana, lokacija AC počivališča Barje - jug) in v Lukovici.
[[image_1_article_88859]]
Pasti vsebujejo majhne količine privabilnih snovi (feromonov in rastlinskih atraktantov), ki niso nevarne za ljudi ali hišne živali. UVHVVR in KIS občane prosita, da se pasti ne dotikajo, jih ne odpirajo in ne premikajo. Vsak poseg lahko moti rezultate spremljanja in oteži pravočasno zaznavanje ter izkoreninjanje japonskega hrošča.
Zakaj je japonski hrošč škodljiv?
Japonski hrošč izvira iz severovzhodne Azije, v Evropi pa je prisoten od leta 2014. Razširjen je v Piemontu in Lombardiji v Italiji, kantonu Ticino v Švici ter delih Nemčije, od tam pa se prek kamionov, osebnih avtomobilov ali vlakov redno prenaša kot slepi potnik na druga območja. Ko se vozilo ustavi, hrošči izletijo in poiščejo gostiteljske rastline v bližini.
[[image_3_article_88859]]
Napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Hrošči objedajo liste, ki dobijo čipkast izgled, plodove in cvetove, ličinke pa poškodujejo korenine travne ruše. Najraje ima vinsko trto, koščičarje, jablano, lesko, vrtnico, viniko, jagodičje, aktinidijo, fižol, sojo, javor, brest, lipo, divjo kostanj in številne druge rastline. Ker se hitro razmnožuje in nima naravnih sovražnikov, lahko povzroči obsežno škodo v urbanem okolju, na vrtovih in kmetijskih površinah.
Kako ga prepoznamo?
Odrasli hrošči so veliki približno en centimeter, ovalni, kovinsko zeleni z bakreno rjavimi pokrovkami. Na bočni strani in zadku imajo značilne bele šope dlačic. Japonski hrošč se pogosto zamenjuje z vrtnim hroščem, ki ima dlakave pokrovke in je brez belih šopkov dlačic.
[[image_2_article_88859]]
Občani naj bodo v pozorni na morebitno prisotnost japonskega hrošča in značilne poškodbe rastlin. V primeru suma naj nemudoma obvestijo UVHVVR ali KIS. Priložijo naj fotografijo, natančno lokacijo, datum najdbe in kontaktne podatke.
Zgodnje odkrivanje in poročanje omogoča hitrejše ukrepanje strokovnih služb in zmanjša gospodarsko škodo.
