Ključne ugotovitve raziskave, izvedene med majem in julijem letos, so, da redne linije javnega potniškega prometa ne zadovoljujejo vsakdanjih potreb šolarjev in zaposlenih v šolah, da šole zaradi podražitev prevozov krčijo in prilagajajo ekskurzije in da neustrezni vozni redi zaposlenim v šolah nalagajo dodatno organizacijsko breme ter negativno vplivajo na učence in dijake.
Učenci zaradi slabih povezav vsakodnevno zamujajo k pouku
Raziskava tako ugotavlja, da se večina šolnikov in šolarjev za vsakdanji prevoz do šole ne more zanašati na mrežo javnega potniškega prometa. Več kot 60 odstotkov anketiranih poroča o rednem zamujanju ali predčasnem odhajanju učencev zaradi neustreznih voznih redov. Od teh jih je 40 odstotkov navedlo, da se to dogaja vsakodnevno. Neustreznost in neprilagodljivost voznih redov tako neposredno vplivata na delovni proces pedagoških delavcev in učni proces učencev ter dijakov, takih primerov je iz leta v leto opazno več.
Več kot polovica vprašanih pri tem meni, da se javni potniki promet v zadnjem obdobju slabša, nekaj več kot četrtina pa, da stagnira. Kot glavne težave anketiranci navajajo slabo dostopnost in povezave, neustrezne vozne rede ter zamude in nezanesljivost. Skoraj 80 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da za namene šolskih dejavnosti, ki vključujejo prevoz otrok, najamejo zasebnega avtobusnega prevoznika. Kot največjo težavo pri organizaciji takih dejavnosti je dve tretjini vprašanih navedlo podražitve. Hkrati več kot 72 odstotkov anketirancev odgovarja, da morajo šole vsaj občasno ali zelo pogosto prilagajati dejavnosti zaradi finančnih omejitev družin učencev.
Neustreznost javnega potniškega prometa ter komercializacija občasnih prevozov po ugotovitvah raziskave nevidno in neplačano breme nalagata tudi zaposlenim v šolstvu. Učitelji namreč vse več časa namenjajo administraciji, iskanju sredstev in reševanju sistemskih pomanjkljivosti prevoza. Slabo urejen javni prevoz tako neposredno vpliva tudi na kakovost izobraževalnega procesa in obšolskih dejavnosti, siromaši srednješolsko in osnovnošolsko življenje zunaj rednega pouka ter pri dijakih povzroča utrujenost in stres, še ugotavljajo v Mreži za pravičen prehod.
Zaposleni in šolarji bi z veseljem uporabljali javni potniški promet
Več kot 80 odstotkov zaposlenih v šolstvu meni, da bi več zaposlenih in šolarjev uporabljalo javni promet za vsakodnevno pot do šole, če bi bil ustrezno in zanesljivo urejen. S tem bi prispevali k manjši uporabi avtomobilov in k okoljsko bolj vzdržni mobilnosti.
Slovenija se uvršča v vrh EU po deležu izdatkov gospodinjstev za prevozne potrebe (nakup, gorivo in vzdrževanje vozil). Z izboljšanjem kakovosti javnega potniškega prometa bi se potreba po vsakdanji uporabi avtomobilov zmanjšala, so prepričani okoljevarstveniki v Mreži za pravičen prehod. Ti na podlagi izsledkov raziskave izpostavljajo, da prevoznikoma Arriva in Nomago dominanten položaj na trgu omogoča visoke dobičke na račun kakovosti storitve in delovnih pogojev. Skoraj 80 odstotkov vprašanih pravi, da na njihovi šoli za ekskurzije in podobne dejavnosti najemajo enega od teh dveh prevoznikov. Šole so tako prisiljene v sprejem višjih stroškov na račun kakovosti izobraževalnega procesa.
Za reševanje problematike so po prepričanju organizacij v okviru Mreže za pravičen prehod nujne sistemske rešitve. Med temi so povečanje obsega mreže javnega potniškega prometa in izboljšanje delovnih pogojev za voznike z boljšim plačilom za ves delovni čas, vključno s čakanjem, malico in čiščenjem avtobusa. Da podražitve izrednega najema prevoznikov ne bodo omejevale dostopa učencev do izobraževalnih dejavnosti, kot potreben ukrep vidijo tudi regulacijo cen občasnih oziroma skupinskih prevozov za šolske dejavnosti. Okoljevarstveniki tako predlagajo prehod od profitno usmerjenega modela k javnemu, preglednemu in demokratičnemu upravljanju in razvoju javnega potniškega prometa. Pri odločanju o potrebah, linijah in urnikih morajo imeti po njihovem prepričanju besedo tudi zaposleni in uporabniki.
STA
