Novoimenovana ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je danes prevzela posle od dozdajšnjih ministrov, ki sta bila zadolžena za ta področja, in sicer od ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca in ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca. Izjav niso dajali.

Ukrep za brezplačen vrtec sicer vložila tudi Levica

Novoizvoljena vlada, ki je na ustanovni seji v četrtek že imenovala državne sekretarje na ministrstvih, je za državnega sekretarja na ministrstvu za demografijo imenovala Andreja Štesla. Prednostne naloge Ribič, ki prihaja iz kvote NSi, so znane iz njene torkove predstavitve ministrske kandidature pred člani odbora DZ za demografijo.

Na področju družinske politike se je zavzela za postopno uvedbo brezplačnega vrtca in univerzalnega otroškega dodatka. Prav tako je izpostavila prizadevanje za boljšo demografsko sliko države, česar pa, kot je dejala, ne more rešiti sama, ampak je povezano s številnimi področji od izobraževanja do stanovanjske politike.

Ukrep za brezplačen vrtec je sicer pred iztekom mandata v parlamentarno proceduro vložila tudi Levica, ki zdaj od novih koalicijskih partneric pričakuje, da svoje zaveze podprejo tudi z glasovanjem

Kaj so predlagali v Levici?

Predlog poudarja enakopravnost vseh otrok, ne glede ne starost, občino prebivanja ali ekonomski položaj staršev Menijo, da bi brezplačni vrtci vplivali tudi na boljšo pripravo otrok na osnovno šolo.  Predlagatelji so še poudarili, da ekonomske cene vrtcev zaradi inflacije in zviševanje splošnih cen postajajo za starše vse večje breme.

Breme bi prevzel državni proračun. Občine bi medtem ohranile obstoječi delež financiranja, torej razliko med ceno programov in sredstvi državnega proračuna. Spremembe bi državni proračun po oceni predlagateljev dodatno obremenile za okoli 170 milijonov evrov na leto.

Napovedala poenotenje plačila stanovalcev v domovih za starejše

Nova ministrica je sicer napovedala poenotenje plačila stanovalcev v domovih za starejše, saj obravnavani po zakonu o socialnem varstvu zdaj plačujejo več od tistih, ki so obravnavani po zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Stanovalci, sprejeti v domove starejših po 1. decembru 2025, so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, ker njihova vloga za dolgotrajno oskrbo še ni rešena. Vendar pa zaradi tega plačujejo več kot tisti, ki so bili s 1. decembrom 2025 prevedeni v novi sistem dolgotrajne oskrbe. Kot eno od možnosti za razbremenitev vstopnih točk na centrih za socialno delo, ki izdajajo odločbe, je navedla, da bi jih izdajali socialnovarstveni zavodi.

Z novim zakonom, ki bi odpravil dvotirnost v domovih za starejše, pa po njenem opozorilu ne sme prihajati do novih krivic. Kot je pojasnila, to pomeni, da je treba poseči v sam osnovni sistem, v postopke, v vstopne točke, v način, kako se odločbe izdajajo, ne pa delati še enega vzporednega sistema samo za določen del upravičencev, ki zdaj plačujejo več.

Na področju socialnih prejemkov kot glavno prednostno nalogo medtem vidi preprečevanje zlorab. To je po njenem prepričanju mogoče s krepitvijo inšpekcijskega nadzora na terenu.