Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je na svoji spletni strani zapisala, da podpira pobude za spodbujanje podjetništva med mladimi, vendar pa hkrati ostro nasprotujejo spremembam zakonodaje na področju študentov brez njihovega sodelovanja. Predlog poslancev po njihovem mnenju predstavlja tveganje za poslabšanje socialnega položaja študentov, saj zaradi pomanjkanja predhodnega posvetovanja prinaša potencialne negativne posledice.
Kaj predvideva predlog zakona?
Kot poroča 24ur, gre v prvi vrsti za sistem po belgijskem zgledu. Študent, ki bi deloval po študentskem s.p., bi bil v podobnem položaju kot zaposleni, ki imajo poleg rednega delovnega razmerja odprt še popoldanski s.p. Do prihodkov v višini letne minimalne plače bi ohranil ugodnosti, ki pritičejo študentskemu statusu, ob tem pa bi plačeval prispevke, kot so predvideni za popoldanski s.p., predvideva predlog zakona.
Za študente, ki bi presegli mejo prihodkov, torej višino letne minimalne plače, predlog zakona prav tako predvideva ohranitev ugodnosti, ki pritičejo študentskemu statusu, medtem ko bi se njihov s.p. obravnaval kot polni s.p.
Študenti lahko že sedaj ustanovijo družbo z omejeno odgovornostjo
Pri ŠOS pozdravljajo pobude, ki mladim v izobraževanju pomagajo pri začetku podjetniške poti, saj verjamejo, da so mladi kreativni in polni idej, ki lahko prerastejo v uspešne poslovne zgodbe. Ob tem poudarjajo, da lahko posamezniki z registrirano dejavnostjo že zdaj brezplačno redno študirajo, ob tem pa ohranjajo večino pravic iz statusa študenta. Prav tako imajo študenti možnost ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo, preko katere lahko opravljajo dejavnost in kot lastniki obdržijo študentske pravice.
Študentski s.p. bi še poslabšal status študentov
Kljub temu pa so do konkretnega predloga zadržani. ŠOS opozarja, da na trgu dela številni s.p.-ji predstavljajo obvod delovnopravne zakonodaje in nadomeščajo redne zaposlitve, kar zmanjšuje socialno varnost posameznikov in negativno vpliva tudi na javne finance. Prenos takšnih pomanjkljivosti na študentsko populacijo bi lahko dodatno ogrozil mlade v izobraževanju. Študentsko organizacijo skrbi, da bi delodajalci od študentov zahtevali odpiranje s.p.-jev, s čimer bi se njihova socialna varnost še poslabšala.
Vključitev v pripravo bi lahko odpravila pomanjkljivosti
Pri ŠOS menijo, da bi se pomanjkljivim rešitvam lahko izognili, če bi bili vključeni v pripravo zakonodaje. Predsednik Lovro Čeh Brežnik poudarja, da so pobude za razvoj študentskega podjetništva sicer dobronamerne in usmerjene v krepitev inovativnosti ter podjetnosti mladih, vendar lahko ukrepi brez sodelovanja z mladimi povzročijo več škode kot koristi. Zato pri organizaciji še naprej zagovarjajo načelo: »Nič o mladih brez mladih!«
Predlogu nasprotuje tudi sindikat Mladi plus
Sindikat Mladi plus prav tako nasprotuje predlogu zakona o študentskem s.p.-ju (ZUŠSP), saj meni, da spodbuja prekarnost namesto razvoja mladih. Po njihovem mnenju potrebujejo mladi stabilne in varne zaposlitve, ne pa negotovih oblik samozaposlitve brez delavskih pravic.
Enako kot pri ŠOS menijo, da bi predlog bi študente postavil v slabši položaj kot pri študentskem delu (brez minimalne postavke, z lastnim plačevanjem prispevkov), hkrati pa povečal tveganje za prikrita delovna razmerja in nadomeščanje rednih zaposlitev. Poleg tega zakon ne naslavlja ključnih težav mladih, kot so stanovanja, štipendije in dostop do zaposlitev, zato ga sindikat ocenjuje kot škodljivega, saj zmanjšuje socialno varnost in koristi predvsem delodajalcem.
