Predstavljajte si, da vam Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) na račun vrne denar, ki ste ga pred tem že plačali kot davčno obveznost. Nekaj mesecev pozneje pa vas isti organ obvesti, da ste dolžni denar, in zoper vas sproži postopek davčne izvršbe. Prav to se je zgodilo ženski, ki se je zaradi ravnanja davčnega organa obrnila na Varuha človekovih pravic.

Primer, ki ga je Varuh javno predstavil 10. novembra 2026, razkriva, kako lahko zamude pri izdajanju davčnih odločb in napake v delovanju državnih informacijskih sistemov povzročijo resne nevšečnosti za posameznike. Varuh je ugotovil, da je Furs v obravnavanem primeru kršil načelo dobrega upravljanja.

Davke je redno plačevala, nato pa ji je Furs denar vrnil

Pobudnica je pojasnila, da je že več let zaposlena pri tujem delodajalcu, ki zanjo redno plačuje akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja, prejetega iz tujine. Plačila so bila pri davčnem organu običajno evidentirana ob izdaji mesečnih odločb.

Toda leta 2025 se je zapletlo. Furs je začel zamujati z izdajanjem odločb, zaradi česar so se v njegovih evidencah pojavile nepravilnosti. Ženski je brez predhodnega obvestila ali pojasnila vrnil sredstva, ki so bila že vplačana za poravnavo davčnih obveznosti. Ko je davčni organ novembra 2025 vendarle izdal odločbe, se je položaj obrnil. Na njeni knjigovodski kartici je bil evidentiran dolg, sledili so opomini, nato pa še postopek davčne izvršbe. Pobudnica je ravnanje davčnega organa opisala kot »agresivno izvršbo dolga« in se po pomoč obrnila na Varuha človekovih pravic.

Za zaplet je bila kriva tudi programska podpora

Varuh je od FURS-a zahteval pojasnila o okoliščinah primera. Izkazalo se je, da programska podpora za izdajo odločb o odmeri akontacije dohodnine od dohodkov iz tujine do novembra 2025 še ni bila v celoti vzpostavljena.

Ker odločbe niso bile pravočasno izdane, so bila že opravljena plačila v sistemu prikazana kot preplačila. Furs je sicer izvajal ročne postopke, s katerimi je zavezance brez evidentiranih odločb izločal s seznama za vračilo denarja, vendar je pri obravnavani ženski prišlo do napake.

Zaradi te napake ji je davčni organ vrnil že vplačane akontacije dohodnine.

O vračilu je ni posebej obvestil. Kot so pojasnili pri Fursu, zakonodaja takšnega obveščanja ne predvideva. Po vzpostavitvi ustrezne programske podpore so bile odločbe izdane, davčne obveznosti pa evidentirane. Ker vrnjeni zneski niso bili ponovno poravnani v celoti, je Furs ženski poslal več opominov in uvedel postopek davčne izvršbe.

Varuh ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja

Varuh človekovih pravic je po preučitvi primera pritrdil očitkom pobudnice, da je davčni organ ravnal v nasprotju z načelom dobrega upravljanja. FURS namreč zaradi zamude pri vzpostavitvi programske podpore ni pravočasno izdal odločb, hkrati pa pri preprečevanju neupravičenih vračil ni ustrezno izločil pobudnice iz postopka.

Zaradi napak v organizaciji in delovanju davčnega organa se je tako znašla v položaju, ki bi se mu bilo ob pravilnem ravnanju mogoče izogniti. Varuh je ob tem poudaril pomembno razliko: ugotovljena kršitev načela dobrega upravljanja še ne pomeni, da je bil sklep o davčni izvršbi samodejno nezakonit. Presoja njegove pravilnosti in zakonitosti je namreč v pristojnosti sodišča.