Zaposleni v dolgotrajni oskrbi bodo prejeli dodatek, vendar do njega ne bodo upravičeni vsi, ki sodelujejo pri izvajanju sistema. Medtem ko bodo nekateri prejeli 300 evrov bruto, drugi 150 evrov bruto, so posamezne skupine zaposlenih, med njimi tudi delavci na centrih za socialno delo in v posebnih socialnovarstvenih zavodih, iz ukrepa izključene. To odpira vprašanja o enakopravni obravnavi zaposlenih in vse večjih razlikah znotraj sistema.

Kdo bo prejel 300 evrov in komu pripada 150 evrov?

Dodatek v višini 300 evrov bruto bo pripadal zaposlenim v zdravstveni negi in socialni oskrbi pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Do njega bodo upravičeni tudi zaposleni, ki opravljajo podporna dela, kot so priprava in razdeljevanje prehrane, vzdrževanje, čiščenje ter delo v pralnici, poroča RTV Slovenija.

Nižji dodatek, v višini 150 evrov bruto, bodo prejeli zaposleni v finančno-računovodskih in drugih administrativnih službah.

Direktorica Doma starejših občanov Kranj Nadja Gantar opozarja, da gre zgolj za začasen ukrep, zato tudi zadovoljstvo zaposlenih ne bo dolgotrajno. »Ta ukrep je začasen, zato bo tudi zadovoljstvo kratkotrajno,« je za RTV Slovenija pojasnila Gantarjeva.

Na vstopnih točkah centrov za socialno delo brez dodatka

Med zaposlenimi, ki bodo ostali brez dodatka, je tudi 130 delavcev na vstopnih točkah centrov za socialno delo (CSD). V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije opozarjajo, da takšna ureditev ustvarja neenakosti med zaposlenimi, ki so vključeni v isti sistem.

Sekretarka skupnosti CSD Tatjana Milavec poudarja, da ne nasprotujejo dodatku za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, temveč načinu, kako so določene skupine obravnavane.

»Ne nasprotujemo dodatku za zaposlene pri izvajalcih, nasprotujemo pa temu, da se enaki deli sistema obravnavajo različno,« je izpostavila Milavec.

Po njenem mnenju takšna ureditev dolgoročno ne prispeva h krepitvi sistema dolgotrajne oskrbe, ampak med zaposlenimi povzroča občutek neenakopravnosti. »Takšna ureditev na dolgi rok ne krepi sistema dolgotrajne oskrbe, temveč ustvarja občutek neenakosti med ljudmi,« je dodala.

Brez dodatka tudi glavne medicinske sestre in direktorji

Dodatek ne bo pripadal niti zaposlenim v plačni skupini B. V Domu starejših občanov Idrija je v to skupino uvrščena tudi glavna medicinska sestra, čeprav je neposredno vključena v izvajanje dolgotrajne oskrbe.

Direktorica zavoda Urška Močnik meni, da bi morala biti tudi glavna medicinska sestra upravičena do dodatka, saj narava njenega dela ni nič manj povezana z dolgotrajno oskrbo zgolj zaradi uvrstitve v drugo plačno skupino.

»Menim, da bi morala biti tudi glavna sestra upravičena do tega dodatka, saj tudi ona dela neposredno v dolgotrajni oskrbi, čeprav je v plačni skupini B,« je za rtvslo.si pojasnila Močnik.

Brez dodatka so ostali tudi direktorji zavodov. Močnikova ob tem opozarja na po njenem mnenju neustrezen odnos do odgovornih oseb, ki so imele pomembno vlogo pri vzpostavljanju sistema dolgotrajne oskrbe.

»Kar se nam na neki način zdi nekorektno, saj smo bili ravno mi kot odgovorne osebe tudi odgovorni za implementacijo dolgotrajne oskrbe,« je bila kritična.