Marsikateri vinogradnik, predvsem tisti, ki ima v svojih vinogradih zgodnje sorte in grozdje za penine, je že začel z letošnjimi trgatvami. Tokratni vinski letnik bo zaradi vremenskih razmer poseben, vinarji pa bodo morali biti pri kletarjenju pozorni na nekatere stvari. 

O tem smo se pogovarjali z enologinjo Tadejo Vodovnik Plevnik s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. 

Letos smo blizu letnikoma 2024 in 2003

Najprej spomni na spomladansko pozebo na določenih vinogradniških legah in na neurja s točo, ki marsikje niso prizanašala. Svoje pa je kasneje dodala še suša.

Vzorčenja grozdja, ki so jih opravili na zavodu, kažejo, da letošnji letnik prehiteva v dozorevanju. "Če primerjamo, imamo podatke za več kot 50 vinskih letnikov, se približuje tistima najzgodnejšima letnikoma, kot sta letnik 2024 in seveda 2003. Ampak opažamo, ko vzorčimo na različnih legah in lokacijah ter posamezne sorte, da prihaja do velikih razlik v dozorevanju. Odvisno od tipa tal - ali so peščena, kjer je večje pomanjkanje vlage, ali pa ilovnata, težja tla."

Kmalu bomo začeli trgati srednje pozne sorte 

Glede na parametre dozorelosti, kot so sladkorne stopnje, skupne kisline in pH-vrednost, so se trgatve v vinorodni deželi Podravje začele že prejšnji teden. "Ni normalno, da bi 14. avgusta začeli trgati grozdje za penine, kjer želimo višjo kislino, nižji pH in nižje sladkorje. Seveda zdaj sledijo tudi trgatve zgodnjih sort grozdja, ampak po zadnjih podatkih meritev bomo kaj kmalu začeli trgati tudi srednje pozne sorte. Vse pa je odvisno od cilja.  Ali želimo vino, ki bo lahkotno, pitno, sveže? Potem ne ciljamo na alkohol 13+; če pa ciljamo na kakovostna zorjena, macerirana vina, ki jih bomo ponudili ob kakšnem vrhunskem krožniku, bomo seveda s trgatvijo še počakali. Ker so razlike res velike, vinogradniku priporočamo, naj v svojem vinogradu sam spremlja dozorevanje in se odloči, kdaj bo za njegov slog in kakovost vina primeren čas trgatve."

"Da se ne ozira na to, kdaj trga sosed, ampak na to, kdaj bo njegovo grozdje primerno dozorelo."

Zadnji dež je napolnil jagode s sokom 

Zaradi suše bodo letošnji izpleni nižji. Če so v običajnem letniku 70- in več odstotni, so letos 60- in 50-odstotni, v Goriških brdih celo okoli 40-odstotni. "Ta dež, ki je bil prejšnji teden in teden pred tem, je bil blagodejen, saj je vendarle napolnil jagode s sokom. Kakovost se je mogoče malo razredčila, ampak še vedno je zelo lepa osnova. In hvala Bogu, da še ni prišlo do izrivanja jagod, da še ne moremo govoriti o kakšnem pojavu gnilobe."

"Letos ni bilo večjih težav s pojavom rastlinskih bolezni, kot sta peronospora in oidij, tako da smo trenutno še na varni strani in vendarle ob zahtevnem predelovalnem letu v pričakovanju enega dobrega letnika. Zopet je vse odvisno od cilja in sloga, ki ga vinogradniki želijo."

V vinograde bo treba zgodaj zjutraj 

Količinsko bo letošnjega vinskega pridelka mogoče nekoliko manj, kakovost pa bo v veliki meri odvisna od vinogradnikovega ravnanja v kleti. "V kleteh, ki so sodobno opremljene in imajo hladilno tehniko, so vinarji zagotovo na varnejši strani kot tam, kjer te opreme ni. Tam, kjer te opreme ni, se bodo morali vinogradniki znajti in čim bolj zgodaj v vinograd. Hvala Bogu, da se zdaj noči ohlajajo, zato bo treba zgodaj zjutraj v vinograd, da pred soncem poberemo želeno količino, ki jo želimo tisti dan predelati, da omogočimo našemu grozdju primerno predelavo, da bo potem na koncu vino takšno, kot si ga želimo – všečno, pitno, dišeče in bo razvajalo brbončice vseh vinoljubcev vina aktualnega letnika 2026."

Razsluzenje in uporaba ustreznih selekcioniranih kvasovk 

Poleg tega, da v klet pripeljemo hladno grozdje, bo letos pomembna tudi priprava mošta na vrenje. Tadeja Vodovnik Plevnik svetuje: "Če govorimo o belem vinu, to pomeni, da opravimo samo bistrenje oziroma po domače razsluzenje. To lahko še vedno naredimo na način naravnega sesedanja z uporabo ustreznih bistril. Seveda se veliko vinarjev, ki imajo več površin ali več mošta, poslužuje postopka flotacije, kjer naprava z naplavljanjem zbistri mošt v krajšem času. In to je tista osnova."

Strokovnjakinja nadaljuje, da je pomembna tudi primerna priprava mošta na vrenje z uporabo ustreznih selekcioniranih kvasovk, izbranih za posamezno sorto, stil in vrsto vina, in pa seveda, da so te kvasovke ustrezno prehranjene: "Poleg vseh podatkov vzorčenja spremljamo tudi vsebnost kvasovkam dostopnega dušika. Letos so te vrednosti ekstremno nizke in če bi šel mošt v tako vrenje, bi rekli, da so naše kvasovke podhranjene. Tako da absolutno svetujemo, da ob trgatvi opravimo bodisi merjenje kvasovkam dostopnega dušika, kar na inštitucijah izvajamo, konkretno v našem laboratoriju, sicer pa upoštevamo navodilo proizvajalca, da damo hrano takoj na začetku in potem tudi v drugi tretjini vrenja. Da ne bo kakšnih negativnih presenečenj v smislu reduktivnih vonjev, bekserjev, kajti zadnja leta, ko vina ocenjujemo, je največ izločenih vin pri ocenjevanjih ravno zaradi teh napak."

V Podravju smo še na varni strani 

Tadeja Vodovnik Plevnik zaključi, da smo jo letos, kar zadeva vreme, v Podravju v primerjavi z drugimi pokrajinami še relativno dobro odnesli.

"Imamo to srečo. Tudi, kar se tiče tipa tal in naših nadmorskih višin, smo še na varni strani. Mogoče so le Haloze, ki imajo največ peščenih lapornatih tleh, v nekoliko manj zavidljivem položaju. Seveda so se vinogradniki tam znašli in se organizirali. Verjamem, da bodo z vsem znanjem, ki ga imajo, in tudi s podporo kmetijske svetovalne službe - kajti že od prejšnjega tedna imamo aktivna predavanja po terenu, da vinogradnike spomnimo na tiste glavne korake, ki jih morajo narediti na poti do dobrega vina -, lahko z veseljem nazdravili ob martinovem z dobrim vinom letnika 2026."