Otroški kosmiči za zajtrk pogosto niso tako zdravi, kot obljublja embalaža. Analiza Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) je pokazala, da številni čokoladni in kakavovi žitni izdelki, namenjeni otrokom, vsebujejo preveč sladkorja in maščob ter premalo prehranskih vlaknin. Potrošnikom zato svetujejo, naj pri nakupu ne nasedajo privlačni embalaži in poudarkom o dodanih vitaminih, temveč naj pozorno preverijo hranilno sestavo.

Večina izdelkov 'padla na izpitu'

Ocenjevalci Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave so v okviru javne službe, ki jo sofinancira ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, maja letos kot običajni kupci v slovenskih trgovinah kupili 27 čokoladnih oziroma kakavovih žitnih izdelkov za zajtrk, ki so s svojo embalažo in risanimi motivi namenjeni predvsem otrokom.

Rezultati niso spodbudni. Le dva izdelka sta prejela oceno dobro, deset povprečno, eden pomanjkljivo, kar 14 pa nezadovoljivo. Kot so danes sporočili iz ZPS, so bile glavni razlog za slabe ocene previsoke vsebnosti sladkorja in maščob ter prenizke vsebnosti prehranskih vlaknin.

Največji problem je velika vsebnost sladkorja

Ključni problem pregledanih žitnih izdelkov je bila velika vsebnost sladkorja. Ta se je gibala od 10 do 38 gramov na 100 gramov izdelka, medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za kosmiče za zajtrk ta delež določa pri 15 gramih, največja živilska podjetja pa so se v okviru pobude EU Pledge prostovoljno zavezala, da otrokom ne bodo oglaševala kosmičev za zajtrk z več kot 27 grami skupnih sladkorjev na 100 gramov izdelka.

Precejšnje razlike so bile tudi pri vsebnosti maščob, ki je znašala od 1,6 do 19 gramov na 100 gramov izdelka. Mejo WHO, ki znaša največ 10 gramov maščob na 100 gramov, so presegli štirje izdelki. V več izdelkih so ocenjevalci našli tudi palmovo maščobo, katere uživanje je priporočljivo omejevati.

Visoka vsebnost vlaknin ne pomeni, da je izdelek prehransko ustrezen

Vsebnost prehranskih vlaknin je znašala od 2,3 do 9,3 grama na 100 gramov izdelka. V ZPS opozarjajo, da visoka vsebnost vlaknin sama po sebi še ne pomeni, da je izdelek prehransko ustrezen, saj je treba vedno upoštevati celotno hranilno sestavo.

Kaj svetujejo na ZPS?

Potrošnikom svetujejo, naj izdelke primerjajo po podatkih na 100 gramov, ne po priporočenih porcijah. Priporočena otroška porcija, ki običajno znaša 30 gramov, je namreč pogosto premajhna, da bi otroka nasitila, zato lahko dejanski vnos sladkorja, maščob in energije hitro preseže vrednosti, navedene na embalaži.

Pri izbiri priporočajo izdelke z manj kot 15 grami sladkorja in več kot šestimi grami prehranskih vlaknin na 100 gramov. Ob tem poudarjajo, da navedbe o dodanih vitaminih in mineralih ne bi smele zasenčiti dejanske sestave izdelka. Otrokom je vitamine in minerale bolje zagotoviti s svežim sadjem in zelenjavo, kosmiče pa dopolniti z navadnim jogurtom, mlekom ali drugim beljakovinsko bogatim živilom.

V ZPS še dodajajo, da ni treba posegati po najdražjih ali posebej označenih "otroških" kosmičih. Dobra izbira so lahko tudi navadni ovseni kosmiči ali nesladkan muesli, ki sta pogosto hranilno ugodnejša in cenovno dostopnejša.