Vsak dan je v Sloveniji zaradi bolniške odsotnosti z dela odsotnih okoli 53.000 ljudi, kar pomeni približno sedem odsotnih na vsakih 100 zaposlenih. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da se je letos po uvedbi strožjih pravil in okrepljenega nadzora število izgubljenih delovnih dni zmanjšalo, vendar v zavodu opozarjajo na vse večji problem dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Ob tem 1. julija uvajajo tudi elektronska navodila o ravnanju med bolniškim staležem, s katerimi želijo povečati odgovornost zavarovancev in poenostaviti obveščanje.

Vsak dan na bolniški 53.000 ljudi

Po zadnjih razpoložljivih letnih podatkih je bilo lani v Sloveniji vsak dan v povprečju na bolniškem dopustu okoli 53.000 ljudi, kar pomeni, da je od vsakih 100 zaposlenih dnevno odsotnih približno sedem. Lani so bolniške odsotnosti zdravstveno blagajno stale 667 milijonov evrov, približno enak znesek pa so za nadomestila plač namenili delodajalci, kar je skupaj torej okrog 1,2 milijarde evrov. Ženske so bile na bolniškem dopustu v povprečju 25 dni na leto, moški 16 dni.

»Zdravstvena blagajna je ena sama vreča. Če bomo več namenili za nadomestila za plače, ostane manj za medicinske pripomočke, zdravila, zdravstvene storitve,« je v podkastu Moč gospodarstva pojasnila Ana Vodičar, vodja področja za odločanje o pravicah in medicinske pripomočke pri ZZZS.

Novi ukrepi že prinašajo prihranke

ZZZS je letos uvedel interventno zakonodajo s poostrenimi pravili in nadzorom, učinki pa so po njihovih podatkih vidni že v vprvih petih mesecih leta. Po stanju na dan 31. maja se je v primerjavi z enakim obdobjem lani obseg izgubljenih delovnih dni v breme delodajalcev zmanjšal za 23 odstotkov (iz 3.304.314 na 2.533.546 dni, torej za 770.768 dni manj), obseg dni v breme ZZZS (obvezno zdravstveno zavarovanje) pa za 16 odstotkov (iz 4.281.059 na 3.584.400 dni, oziroma 696.659 dni manj). Po izračunih zavoda to pomeni skupni prihranek v višini skoraj 132,1 milijona evrov, približno 69,4 milijona evrov na strani delodajalcev in 62,7 milijona evrov na strani ZZZS.

Kot je za Delo aprila pojasnila Vodičarjeva, gre za zmanjšanje, ki ga je težko pripisati enemu samemu ukrepu, saj laični kontrolorji nadzirajo šele po 30 dneh odsotnosti, prvo kršitev pa zavarovanec plača le z opominom, razen če gre za opravljanje pridobitne dejavnosti.

Najpogostejši vzrok za bolniške odsotnosti so bolezni mišično-skeletnega sistema

Podatki ZZZS za maj kažejo, da med razlogi za bolniško odsotnost daleč najbolj izstopajo bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva (skupaj 274.737 izgubljenih dni letos, lani 325.071), sledijo poškodbe in zastrupitve (letos 210.267, lani 236.756) ter duševne in vedenjske motnje (letos 103.681, lani 118.960). Sledijo še dejavniki, povezani s stikom z zdravstveno službo, nekatere infekcijske bolezni ter novotvorbe (rakava obolenja). Vse omenjene kategorije so letos nižje kot v enakem obdobju lani, kar sledi splošnemu trendu upadanja izgubljenih dni.

Med administrativnimi razlogi za bolniško odsotnost prevladuje bolezen (letos maja 895.191 dni, lani 1.043.350), sledijo poškodbe izven dela (146.368 oz. lani 163.811), nega ožjih družinskih članov (62.827 oz. lani 65.351) in poškodbe pri delu (47.048 oz. lani 55.432).

Dolgotrajne odsotnosti kot ''razvojni problem''

Medtem ko se skupno število izgubljenih dni letos zmanjšuje, pa po podatkih ZZZS že več let narašča delež dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Kot je razvidno iz podatkov, objavljenih v Delu, je bilo pred desetimi leti okoli 19.000 zavarovancev toliko časa na bolniškem dopustu, da je nadomestilo prešlo v breme ZZZS, lani pa že 32.000. Deset let nazaj je bilo s trga dela zaradi bolniške odsotnosti več kot eno leto odsotnih 4.500 ljudi, lani skoraj 10.000, več kot 1.500 ljudi pa je bilo na bolniškem dopustu že več kot tri leta. Najdlje trajajoča bolniška odsotnost traja nepretrgoma že več kot 14 let.

»Opažamo predvsem, da se zelo povečujejo dolgotrajni bolniški staleži,« je opozorila Vodičarjeva in dodala, da bi bilo v socialnem dialogu treba razmisliti, kako sistemsko urediti vprašanje dolgotrajne nezmožnosti za delo, ki je danes urejeno po istih pravilih kot kratkotrajna bolniška odsotnost. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki področje ureja, je star 34 let in je od osamosvojitve doživel le manjše popravke.

»Podatki so alarmantni,« je povzela sogovornica in dodala, da absentizem po njenem mnenju ni le družbeni, ampak tudi že razvojni problem Slovenije, zato so po njenih besedah manjši zakonodajni posegi nujni, kot družba pa se bomo morali pogovoriti tudi o morebitnih nadaljnjih korakih.

Podatki, ki so jih je posredovali iz ZZZS, ne vsebujejo razčlenitve po starostnih skupinah ali natančnih panogah, zato o tem, katere starostne skupine ali dejavnosti najbolj izstopajo, iz razpoložljivega gradiva ni mogoče poročati. Je pa iz regionalnih podatkov razvidno, da se gibanje izgubljenih dni med posameznimi območnimi enotami ZZZS razlikuje (glej spodaj).

Elektronska navodila (eNR) od 1. julija 

Od 1. julija 2026 ZZZS uvaja elektronska navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (eNR). Zavarovanec, ki mu zdravnik odpre bolniški stalež, bo o svojem režimu gibanja obveščen prek portala eZVEM; kdor dostopa do portala nima urejenega, se mora za ureditev digitalnega dostopa pozanimati sam, zdravnik pa mu lahko režim sporoči tudi po elektronski pošti ali sms-sporočilu. 

Delodajalci bodo o režimu obveščeni prek portala SPOT, kamor ZZZS že zdaj pošilja bolniške liste.

ZZZS je v sodelovanju s tremi strokovnimi zdravniškimi združenji določil sedem različnih režimov gibanja med bolniškim dopustom, ki naj bi po pojasnilih Vodičarjeve pacientom prinesli enakopravnejšo obravnavo, zdravnikom pa manj pregovarjanja s pacienti, saj bodo obrazložitve posameznih režimov bolj podrobne.

Že prej uveljavljena novost je tudi obveznost, da zavarovanec prvi dan bolniške odsotnosti to sporoči osebnemu zdravniku, četrti dan pa se mora, razen v izjemnih primerih (denimo po hospitalizaciji, pri imobiliziranem udu ali med kemoterapijo), zglasiti na pregledu, če bolniški dopust še traja ali če gre za tretjo bolniško odsotnost v dveh mesecih. Interventni zakon je uvedel tudi načelno prepoved odhoda v tujino med bolniškim staležem. Do konca maja je ZZZS prejel okoli 1.600 vlog za odhod v tujino, odobrenih pa je bilo manj kot polovica, dobrih 700.

Skoraj 5000 kontrol in 4,4 odstotka kršitev

ZZZS je od 1. januarja do 30. junija letos izvedel 4680 laičnih kontrol bolniškega staleža, kar v praksi pomeni tudi več obiskov istega zavarovanca v okviru ene kontrole. Delež ugotovljenih kršitev je znašal 4,4 odstotka. Med kršitvami (stanje na dan 31. maja) prevladuje neupravičena odsotnost (101 primer), sledita kategorija ''kršitev drugo'' (42 primerov) in opravljanje pridobitne dejavnosti med bolniško odsotnostjo (17 primerov).

Na podlagi ugotovljenih kršitev je bilo do 31. maja v teku 27 ugotovitvenih postopkov. Izdane so bile tri odločbe o odvzemu nadomestila zaradi opravljanje pridobitnega dela (v teh primerih se nadomestilo odvzame že ob prvi kršitvi) in 12 odločb o ugotovitvi kršitve navodil o ravnanju (pri teh se nadomestilo odvzame šele ob drugi kršitvi). Odločbe o ponovni kršitvi navodil o ravnanju do 31. maja še niso bile izdane. ZZZS je do takrat izvedel tri dejanske odvzeme neto nadomestil zaradi pridobitnega dela v skupni vrednosti 1.581,76 evra: 912 evrov za 30 dni, 553,76 evra za 21 dni in 116 evrov za tri dni.

Kdo je tarča nadzora, določi imenovani zdravnik ZZZS, ki pri obravnavi konkretnega primera presodi, ali je nadzor potreben; k odločitvi prispevajo tudi prijave delodajalcev, sosedov ali anonimne prijave. Kontrole potekajo tudi ob večerih in koncih tedna.

Kako je na Štajerksem in v mariborski enoti ZZZS

Podatki ZZZS po območnih enotah kažejo, da je bilo maja letos v breme zavoda (ZZZS) v mariborski enoti izgubljenih 96.014 delovnih dni, kar je 14,6 odstotka manj kot maja lani (112.404 dni). Upad je torej nekoliko večji od slovenskega povprečja, ki je za isti mesec znašal 13,6 odstotka. Med vsemi območnimi enotami je največji upad v maju zabeležila enota Ravne na Koroškem (–25,6 odstotka), najmanjšega pa enota Nova Gorica (–3,5 odstotka).

Sporočilo zavarovancem in delodajalcem

Iz gradiva, ki ga je posredoval ZZZS, izhaja, da uvedbe elektronskih navodil od 1. julija prinaša predvsem prenos dela odgovornosti na zavarovanca. Kdor še nima urejenega dostopa do portala eZVEM, naj si ga uredi pravočasno, saj bo od tega odvisno, kako hitro bo seznanjen s svojim režimom gibanja med bolniškim staležem. 

»Rdeča nit obeh paketov sprememb je povečanje odgovornosti zavarovanih oseb, ko uveljavljajo pravice do države in do javnih sredstev,« je pojasnila Vodičarjeva.

Delodajalcem ZZZS sporoča, da bodo o predpisanem režimu gibanja svojih delavcev v bolniškem staležu še naprej obveščeni prek portala SPOT, torej po enaki poti, po kateri že zdaj prejemajo bolniške liste.