Kot so zapisali, bo v ospredju dogajanja izjemno močan pojav El Niño, torej naravno segrevanje površja Tihega oceana, ki se pojavi vsakih nekaj let, tako izrazita različica pa se zgodi le enkrat na desetletje ali še redkeje.
Po njihovih podatkih gre za enega najmočnejših tovrstnih pojavov, kar so jih kdaj zabeležili, vrhunec pa naj bi dosegel okoli novembra ali decembra, torej tik pred vrhuncem zime.
Ocean, ki poganja vremenske vzorce po vsem svetu
Kot pojasnjujejo pri Severe Weather Europe, El Niño deluje tako, da zniža zračni pritisk nad osrednjim in vzhodnim delom tropskega Tihega oceana, medtem ko se nad zahodnim delom zviša. Ta sprememba sproži verigo atmosferskih valov, ki preoblikujejo curkaste tokove (hitre vetrovne pasove visoko v ozračju), padavinske vzorce in splošno vreme na obeh poloblah. Satelitski podatki kažejo temperaturne anomalije, ki na nekaterih območjih presegajo 6 stopinj Celzija nad povprečjem, kar je izjemno visoko za to fazo razvoja pojava.
Pod površjem oceana pa so strokovnjaki zaznali še močnejši signal, t. i. Kelvinov val, torej premikanje toplejše vode proti vzhodu v globini do 250 metrov, s temperaturnimi odstopanji tudi do 9 stopinj nad povprečjem. Ta podpovršinski val velja za pravo "gorivo", ki bo pojav napajalo vse do zime.
Kaj se je dogajalo v preteklih podobnih zimah?
Ko so raziskovalci pri Severe Weather Europe pogledali nazaj na zadnje štiri podobno močne zime El Niño, so opazili, da se nad severnim Pacifikom vedno oblikuje izrazito območje nizkega pritiska, kar potisne močno območje visokega pritiska nad Kanado, ZDA in Velika jezera. To razcepi curkasti tok in hladen zrak posledično ostaja ujet na severu, medtem ko je jug ZDA izpostavljen aktivnejšemu neurju in padavinam.
V Evropi tovrstne zime praviloma prinesejo bolj zahodni, milejši tok zraka z Atlantika in posledično višje temperature na večini celine.
Kaj napovedujejo modeli za letošnjo zimo?
Najnovejši podatki evropskega vremenskega modela ECMWF, ki ga pri Severe Weather Europe izpostavljajo kot enega najzanesljivejših za tovrstne napovedi, kažejo zelo podoben vzorec za obdobje december-februar. Pričakujejo namreč globoko območje nizkega pritiska nad severnim Pacifikom in blokado visokega pritiska nad Kanado. To pomeni nadpovprečno tople razmere v Kanadi in na severu ZDA, medtem ko bo jug in vzhod ZDA hladnejši in bolj deževen zaradi aktivnega južnega curka.
Za Evropo napoved medtem kaže na pretežno milo in vlažno zimo, saj naj bi prevladoval jugozahodni tok zraka znad Atlantika. Ta prinaša več padavin, predvsem v zahodnih, osrednjih in jugovzhodnih delih celine, a hkrati manj pravega snega na nižjih in srednjih nadmorskih višinah, saj topel zrak preprosto ne dopušča, da bi padavine padale kot sneg.
Kot dodajajo pri Severe Weather Europe, naj bi bil v Evropi sneg obilnejši predvsem v severnih in severovzhodnih delih ter na najvišjih legah Alp, nad 1800-2000 metri, kjer bo dovolj hladno, da bo vlaga padala v obliki snega. Območja, kot so Pireneji, Apenini, Balkan in Škotska višavja, naj bi se po drugi strani spopadala s podpovprečno snežno odejo zaradi prevladujočega milega atlantskega toka.
Polarni vrtinec bi lahko sredi zime prinesel presenečenje
Zanimivo opozorilo pri Severe Weather Europe pa se nanaša na t. i. polarni vrtinec - veliko vrtinčasto kroženje hladnega zraka visoko nad polom, ki lahko, kadar oslabi ali se poruši, v naslednjih tednih pripelje močnejše vdore hladnega zraka proti jugu.
Napovedi kažejo, da bi se lahko ta vrtinec okoli konca decembra in v začetku januarja precej oslabil, kar se ujema tudi z raziskavami, da lahko močan El Niño sredi zime povzroči prav takšno oslabitev. Če bi prišlo do izrazitejše motnje, bi to lahko sredi zime prineslo hladnejše obdobje tako v ZDA in Kanadi kot tudi v severni in osrednji Evropi, podoben vzorec, kot so ga opazili tudi lansko zimo.
Proti januarju in februarju naj bi se po napovedih Severe Weather Europe ameriško-kanadski vzorec dodatno okrepil, z izrazitejšim razkorakom med toplo Kanado in severom ZDA na eni ter hladnejšim in bolj deževnim jugom in vzhodom ZDA na drugi strani. V Evropi pa naj bi ostajal razmeroma podoben, milejši vzorec vse do pomladi, čeprav lahko na končni izid še vedno vplivajo spremembe v kroženju nad severnim Atlantikom.
