Država želi mladim in mladim družinam olajšati nakup prve nepremičnine. Predlog zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema predvideva 20-odstotno državno poroštvo za stanovanjske kredite in subvencioniranje obrestne mere v višini do 2,5 odstotne točke. Po navedbah predstavnikov ministrstev naj bi ukrepa zmanjšala začetne finančne ovire in znižala mesečne obroke kreditov. Predlog bo objavljen v javni obravnavi na portalu eDemokracija.
Država bi zagotovila 20 odstotkov glavnice kredita
Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Papež je kot eno glavnih ovir pri nakupu prvega stanovanja izpostavil začetni polog. Mladi pari imajo lahko redne prihodke in dovolj visoko kreditno sposobnost, vendar nimajo prihrankov, potrebnih za lastno udeležbo pri nakupu nepremičnine. Zaradi plačevanja najemnin pa težko privarčujejo zahtevani znesek.
Predlog zakona zato predvideva dve rešitvi: državno poroštvo v višini 20 odstotkov glavnice stanovanjskega kredita in subvencioniranje obrestne mere. Subvencija naj bi znašala največ 2,5 odstotne točke in bi veljala celotno obdobje odplačevanja kredita.
Mesečni obrok nižji za 382 evrov
Papež je predstavil tudi konkreten izračun. Pri kreditu v višini 300.000 evrov z dobo odplačevanja 30 let in predpostavljeno obrestno mero 3,5 odstotka bi mesečni obrok brez ukrepov znašal 1.347 evrov, po predlogu pa 965 evrov.
To pomeni 382 evrov manj na mesec oziroma več kot 4.500 evrov prihranka na leto. V celotnem obdobju odplačevanja bi prihranek po predstavljenem izračunu znašal približno 137.500 evrov. Obenem kupcem ne bi bilo treba zagotoviti 60.000 evrov začetnega pologa.
Gre za izračun, predstavljen na novinarski konferenci, dejanski pogoji pa bodo odvisni od končne ureditve in kreditnih pogojev.
Pomoč tudi pri obnovi starejših nepremičnin
Ukrepi ne bi bili namenjeni zgolj nakupu stanovanj in gradnji hiš, temveč tudi rekonstrukciji in obnovi nepremičnin, ki bi posamezniku ali družini predstavljale prvi dom. Tako bi lahko zajeli tudi prenovo stare hiše, ureditev mansarde ali gradnjo prizidka pri starših.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Peter Lovšin je poudaril, da želijo s tem spodbuditi tudi boljšo izrabo obstoječega stanovanjskega fonda in prenovo že pozidanih območij.
Kdo bo upravičen do pomoči?
Predlog je namenjen mladim posameznikom do 35. leta ter mladim družinam in bodočim staršem do 40. leta. Do ukrepov naj ne bi bili upravičeni samo zaposleni za nedoločen čas, temveč tudi samozaposleni, zaposleni za določen čas in posamezniki z drugimi rednimi dokazljivimi prihodki.
Banke bodo še naprej preverjale kreditno sposobnost prosilcev. Država torej ne bo nadomestila bančne presoje, temveč naj bi prevzela del tveganja.
Zakon ne bo rešil celotne stanovanjske problematike
Pobudnik zakona Luka Simonič iz SDS je poudaril, da želijo mladim omogočiti lažjo pot do lastnega doma in jih spodbuditi, da prihodnost načrtujejo v Sloveniji. Ob tem je opozoril, da ukrep sam ne bo odpravil vseh stanovanjskih težav. Po njegovih besedah bodo še vedno potrebna tudi neprofitna stanovanja in pospešitev gradnje.
Lovšin je dodal, da zakon ne bo rešil demografskih izzivov, lahko pa odpravi eno od pomembnih ovir pri osamosvajanju in ustvarjanju družin.
Predlog bo zdaj objavljen na portalu eDemokracija, kjer bo javnosti omogočeno podajanje pripomb in predlogov. Do sprejetja zakona gre za predlagane ukrepe, ne za že uveljavljeno pravico do državnega poroštva ali subvencije.
