Ministrica Mateja Ribič zatrjuje, da interventni zakon o dolgotrajni oskrbi že deluje, dodatek je prejelo okoli 14.000 zaposlenih, okoli 2.700 stanovalcev domov bo plačevalo manj. Očitke sindikatov in nevladnikov o krčenju socialne države odločno ministrica zavrača.

Zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe velja od 1. oktobra, ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve pa je na novinarski konferenci predstavila prve rezultate. Interventni zakon naslavlja dve težavi, ki sta zaznamovali uvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Pomanjkanje kadra in neenak položaj stanovalcev domov za starejše pri plačilu oskrbe. Novinarje pa je bolj kot dolgotrajna oskrba zanimalo, ali bo nižji proračun za prihodnje leto udaril po socialnih transferjih.

Dodatek za negovalce prvič na plačilnih listah

Zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in pomoči družini na domu so začasni dodatek prvič prejeli ta teden, z oktobrsko plačo. Tisti, ki neposredno izvajajo oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, so za polni delovni čas dobili 300 evrov bruto na mesec, drugi zaposleni pri teh izvajalcih pa 150 evrov bruto.

Po oceni ministrstva je do dodatka upravičenih okoli 14.000 ljudi. Več kot 12.000 jih dela v institucijah, več kot 500 pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe na domu in približno 1.300 pri izvajalcih pomoči družini na domu. Namen ukrepa je zadržati obstoječi kader in privabiti nove ljudi v skrbstvene poklice.

Ribič priznava, da začasni ukrep sam ne bo rešil kadrovske stiske, ki traja že več let. Celovitejšo oceno učinkov bo po njenih besedah mogoče podati šele po daljšem obdobju izvajanja, prvi odzivi s terena pa so zelo pozitivni.

Nižje položnice že za oktober

Za stanovalce domov za starejše je ključna izenačitev plačil institucionalnega varstva. Od 1. oktobra so do znižanega plačila upravičeni tudi tisti, ki pravic iz dolgotrajne oskrbe še ne morejo uveljavljati, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Po podatkih Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo gre za okoli 2.700 ljudi.

Ministrstvo je do začetka novembra izvajalcem posredovalo potrebne podatke, tako da bi upravičenci nižje položnice morali prejeti že pri obračunu za oktober. Ministrica je razliko ponazorila s primerom: stanovalec, ki je doslej plačeval približno 1.450 evrov na mesec, bo po novem plačal od 770 do 1.150 evrov – odvisno od tega, ali prejema in v kakšni višini. Na mesec bo tako plačal od 300 do 680 evrov manj.

Poračun brez vloge

Zakon prinaša tudi vračila za nazaj v obliki dobropisa, namenjen tistim, ki so bili od 1. decembra 2025 zaradi postopnega uvajanja sistema in dolgih postopkov odločanja v slabšem položaju. Do njega so upravičeni stanovalci, ki so bili ob uveljavitvi zakona uporabniki storitve in so med lanskim decembrom in letošnjim septembrom izpolnjevali pogoje za znižano plačilo.

Posebne vloge stanovalcem ni treba vlagati. Izvajalci bodo pogoje preverili sami, na podlagi svojih podatkov in podatkov pristojnih institucij, ter dobropis od obračuna za november naprej upoštevali kot dodatno znižanje plačila. Razliko bo krila Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Od stanovalcev se pričakuje predvsem, da izvajalce obvestijo o spremembah, ki bi lahko vplivale na upravičenost – zlasti ko prejmejo odločbo o pravicah iz dolgotrajne oskrbe. Aktivnosti za izvedbo dobropisov so po besedah ministrice polno v teku.

Interventni zakon med drugim pospešuje in poenostavlja postopke odločanja ter ponovne ocene upravičenosti, kar naj bi skrajšalo čakanje. Ministrstvo trenutno ne zaznava sistemskih ovir ali zastojev, državljane z vprašanji pa napoti na klicni center 114.

Sindikati in nevladniki: proračun krči socialno državo. Ministrica: »Velike neresnice«

Povsem drugačen ton je konferenca dobila, ko so novinarji odprli vprašanje proračuna za prihodnje leto. Sindikati in nevladne organizacije opozarjajo, da manj sredstev pomeni krčenje socialne države. Ribič je takšne navedbe zavrnila v celoti – tudi namigovanja, da študenti ne bodo dobili štipendij in da ne bodo izplačani otroški dodatki. Vse to je označila za velike neresnice.

»Proračun nobenemu nič ne jemlje. Proračun je samo javnofinančni okvir, v okviru katerega delujemo,« je dejala. Cilj ministrstva je po njenih besedah pravičen, vzdržen in pregleden socialni sistem, v katerem pomoč pride do tistih, ki za svojo socialno varnost ne morejo poskrbeti z lastnim delom, hkrati pa spodbuja zaposlovanje in vračanje na trg dela.

Novinarji so vztrajali: če je v proračunu manj denarja, bo tudi izplačanega manj – kaj to pomeni za nosečnico, mlado mamico ali invalida? »Ne, mi socialnih pravic ne bomo zmanjševali,« je odgovorila ministrica in dodala, da želijo sistem, ki bo preprečeval zlorabe in izkoriščanje ter tiste, ki so za delo sposobni, aktiviral nazaj na trg dela.

Petnajst odstotkov manj, kje bo rezano?

Na vprašanje, kje bo ministrstvo posegalo ob 15 odstotkov nižjih sredstvih in ali je znižanje povezano z zavezami Natu, je Ribič ponovila, da se socialni transferji ne nižajo in da se pravice nikomur ne odvzemajo. Ministrstvo po njenih besedah sistem že pregleduje in išče točke, ki dopuščajo zlorabe. O konkretnih ukrepih noče govoriti, dokler ne bodo na voljo strokovne analize in dokler jih ne preučijo z deležniki – kaj drugega bi bilo po njenem mnenju neodgovorno.

Odgovora, kje točno bodo prihranki, novinarji tako niso dobili.

Razvojni zakon: upokojenci brez prispevka, financiranje »ni ogroženo«

Opozorila so se nanašala tudi nanašala med drugim glede morebitne izgube otroških dodatkov. Ministrica zagotavlja, da zaradi njegovega sprejetja ne bo prikrajšan nihče, ki je do socialnih transferjev upravičen in jih potrebuje. Sebe in vlado je označila za zagovornika socialne države.

Razvojni zakon predvideva odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, ki jim bo tako od pokojnine vsak mesec ostalo več. Na pomisleke o vzdržnosti sistema je odgovorila: »Odprava prispevka za upokojence ne pomeni, da bo financiranje dolgotrajne oskrbe ogroženo.« Ministrstvo bo v prihodnjem letu pripravilo sistemske spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerimi naj bi vzpostavili dolgoročno finančno vzdržnost.

»Dolgotrajna oskrba mora delovati v praksi,« je sklenila Ribič. Ljudje morajo po njenih besedah do storitev priti pravočasno, stanovalci domov morajo biti pri plačilu obravnavani enako, zaposleni pa imeti ustrezne pogoje za delo.

Glavni poudarki pogovora:

  • Okoli 14.000 zaposlenih v dolgotrajni oskrbi in pomoči na domu je z oktobrsko plačo prvič prejelo začasni dodatek: 300 evrov bruto za izvajalce oskrbe, 150 evrov za druge zaposlene.
  • Okoli 2.700 stanovalcev domov, ki še nimajo pravic iz dolgotrajne oskrbe, bo plačevalo od 300 do 680 evrov manj na mesec, nižje položnice že za oktober.
  • Poračun za obdobje od decembra 2025 bo samodejen, prek dobropisa od novembrskega obračuna dalje, razliko krije ZZZS.
  • Ministrica zavrača očitke o krčenju socialne države, a o tem, kje bo ministrstvo varčevalo, pred strokovnimi analizami ne želi govoriti.