Prihodnji teden bo znano, med koliko in katerimi kandidati bodo volivci lahko izbirali na oktobrskih predsedniških volitvah. V sredo se namreč izteče rok, do katerega je mogoče vložiti kandidature. Pet jih je Državna volilna komisija že potrdila, drugi napovedujejo, da jih bodo vložili ta teden, nekateri pa podpise podpore še zbirajo.
Znanih le pet uradnih kandidatov
Doslej je kandidature na Državno volilno komisijo (DVK), bodisi s podpisi volivcev bodisi podporo stranke, vložilo pet kandidatov, in sicer glasbenik Gregor Bezenšek, vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, kočevski župan Vladimir Prebilič, poslanec SDS Anže Logar in pravnica Nataša Pirc Musar.
Vseh pet kandidatur je DVK že potrdila, o morebitnih novih predlogih bo odločala v četrtek. Po napovedih bo do srede, ko se izteče rok, vloženih še nekaj kandidatur.
Nekaj imen se še napoveduje
Tako bodo predvidoma v ponedeljek vložili kandidaturo skupnega kandidata SD in Gibanja Svoboda, evropskega poslanca Milana Brgleza. Tudi v Levici, ki v predsedniško tekmo pošilja svojega poslanca Miho Kordiša, nameravajo njegovo kandidaturo vložiti v ponedeljek.
Da bodo uspeli zbrati potrebno število podpisov podpore volivcev, zatrjujejo tudi v štabih nekdanjega evropskega poslanca in zunanjega ministra Iva Vajgla, ki so ga podprli v strankah Naša prihodnost in LDS, ter ginekologinje Sabine Senčar, ki jo podpira stranka Resni.ca. V obeh štabih napovedujejo, da bodo kandidature vložili zadnji dan, ko je to še mogoče, torej v sredo.
Tedaj bo tudi znano, ali bo zadostno število podpisov podpore uspelo zbrati še kateremu od napovedanih kandidatov. Med njimi jih je kar nekaj prepričanih, da je za njihove težave pri zbiranju podpisov odgovorna neenakopravna obravnava v medijih, zaradi česar da so tudi same volitve predsednika republike diskrimininatorne in nepoštene.
Magajna napovedal odstop od kandidature
Predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna se je zaradi tega odločil, da bo od kandidature odstopil. Prepričan je namreč, da mediji diskriminirajo manj izpostavljene kandidate, zato meni, da bi morala tudi od razpisa volitev do začetka volilne kampanje veljati enaka pravila kot v kampanji. Javno mnenje se namreč oblikuje še pred začetkom kampanje, je dejal za STA. Prav tako bi morala v kampanji pravila, ki veljajo v javnih medijih, veljati tudi za zasebne.
Javno mnenje se namreč oblikuje še pred začetkom kampanje, je Magajna dejal za STA.
V gibanju Zdrava družba, kjer podpirajo kandidaturo Borisa Veneta, pa so nedavno na poslance naslovili poziv, naj s svojimi podpisi podprejo nestrankarske predsedniške kandidate. Prepričani so namreč, da se civilno družbo sistematično odriva od aktivnega sodelovanja in kandidiranja na volitvah. Kot so v gibanju pojasnili za STA, odzivov iz poslanskih vrst (še) niso dobili.
Poleg omenjenih so sicer kandidaturo napovedali še psihoanalitičarka Nina Krajnik, zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar, predsednik Stare pravde Ludvik Poljanec, filozof Aleš Ernecl, član samooklicane Štajerske varde Ivan Bolfek, neodvisna kandidata Boris Žulj in Franci Kindlhofer ter Ladislav Troha iz Gibanja osveščenih prebivalcev Slovenije.
Končni nabor predsedniških kandidatov bo sicer znan v začetku prihodnjega meseca, saj imajo kandidati do 3. oktobra še možnost umika soglasja h kandidaturi. Žreb vrstnega reda kandidatur pa bo DVK izvedla v torek, 4. oktobra. S tem bo tudi določila seznam kandidatur, ki bo nato javno objavljen in upoštevan na glasovnici.
STA
