Inšpektorat RS za delo se je lani osredotočil na nadzor nad vodenjem evidenc delovnega časa. Inšpektorji so skupaj ugotovili 1462 kršitev, kar je 27,7 odstotka več kot leta 2024. Po omilitvi zakona, ki je močno razburil gospodarstvo, se sicer še vedno zavzemajo za elektronsko evidentiranje vsaj za kritične panoge, kot je gradbeništvo.

Zakon o evidencah sprejet 2023

Slovenija je po dolgoletnih pozivih inšpektorata k vzpostavitvi pravnih podlag za učinkovitejši nadzor in sankcioniranje kršiteljev leta 2023 dobila posodobljen zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

Zakon je med drugim je prinesel beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, denimo o prihodu in odhodu ter koriščenju odmora, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Spremembe so povzročile za razburjenje v gospodarstvu in politki

Ker so spremembe povzročile hudo razburjenje v gospodarstvu in delu politike, češ da prinašajo zgolj nova administrativna bremena in da ni življenjska, je bila marca lani sprejeta nova novela, ki je med drugim prinesla odpravo obveznosti vodenja izrabe odmora, možnost mesečnega vnosa določenih podatkov, izvzem poslovodnih oseb iz evidence, natančnejšo določitev kraja hrambe in razširjene možnosti obveščanja delavcev, tudi na njihove zasebne elektronske naslove.

"Kljub temu pa ostaja ključno sporočilo nespremenjeno: evidence morajo odražati resnično izrabo delovnega časa, saj so temelj za zanesljivo ugotavljanje dejanskega stanja, pravilen obračun plač in učinkovito varstvo pravic delavcev," so v letnem poročilu zapisali na inšpektoratu.

V lanskem letu ugotovili skoraj 1500 kršitev

Inšpektorji so bili lani posebej pozorni prav na dodatne spremembe pri evidencah in so na tem področju opravili še več nadzorov. Skupaj so ugotovili 1462 kršitev zakona, leto prej denimo 1145, leta 2023, ko je večji del leta še veljala stara zakonodaja, pa le 515.

Največ kršitev ugotovljenih pri malih delodajalcih

Leta 2025 je največ, 940 kršitev, odpadlo na evidence o izrabi delovnega časa, zlasti na kršitve pri dnevnih vpisih, ko delodajalci v evidence niso vpisovali podatkov o številu neopravljenih ur, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila, in kršitev pri vpisovanju v dnevno evidenco časa prihoda delavca na delo in odhoda z dela. Kršitev vodenja evidence o izrabi delovnega časa je bilo medtem 195.

Inšpektorji so zaznali tudi 52 kršitev obveznosti dnevnega vpisa izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, ki je med delodajalci sprožila največ odpora in jo je zadnja novela zakona črtala. Kršitev obveznosti elektronskega vodenja evidenc o izrabi delovnega časa, h kateremu so zavezani kršitelji zakonodaje, pa so našteli 14.

Največ nepravilnosti še vedno v gradbeništvu in gostinstvu

"Glede na to, da zakonodaja še vedno dopušča, da se evidence vodi ročno, kljub možnosti uvedbe elektronskega evidentiranja, se še vedno pojavljajo sistemske pomanjkljivosti in nepravilnosti, zlasti pri manjših delodajalcih v dejavnostih gradbeništva, gostinstva, turizma in transporta," so pojasnili na inšpektoratu.

Ročne evidence ne odražajo resničnega stanja

Delodajalci, zlasti manjši, inšpektorjem tako še vedno predlagajo ročno vodene evidence o izrabi delovnega časa, za katere je težko verjeti, da odražajo resnično stanje. Izpolnjujejo jih tako, da v celoti ustrezajo zakonskim določilom, kot da delavci delajo pet dni v tednu po osem ur dnevno, čeprav je za določene panoge splošno znano, da v posameznih obdobjih delavci delajo več kot osem ur na dan, tudi brez dnevnega ali celo tedenskega počitka, so opozorili pristojni.

Veliki delodajalci se medtem večinoma trudijo spoštovati določbe glede delovnega časa, odmorov in počitkov, evidence pa so praviloma urejene natančno in omogočajo odkrivanje morebitnih kršitev.

Zahteva po obvezni uvedbi elektronskega evidentiranja

Na inšpektoratu se posledično še vedno zavzemajo za obvezno uvedbo elektronskega evidentiranja v dejavnostih z največjim tveganjem, na primer gradbeništvu, saj da bi to lahko prispevalo k večji verodostojnosti evidenc.

"Za učinkovitejši nadzor nad izvajanjem normativne ureditve delovnega časa, odmorov in počitkov je še kako potrebno, da se evidence o izrabi delovnega časa vodijo, predvsem pa, da se vodijo pravilno. Brez pravilno vodenih evidenc ni mogoče zagotoviti preglednosti niti zaščite pravic delavcev," so izpostavili.

Evidence služijo kot podlaga za odkrivanje nepravilnosti

Inšpektorji lahko na podlagi evidence o delovnem času preverijo, ali delavec dela poln ali krajši delovni čas, ali dela v izmenah, ali je delovni čas enakomerno ali neenakomerno razporejen, ali opravlja nadurno delo, ali opravlja delo v neugodnem delovnem času, na primer kot nočno, nedeljsko, praznično delo, ali je izkoristil letni ali izredni dopust, katere so druge odsotnosti z dela, kdaj pride na delo in z dela in tako dalje, so nanizali.

"Iz samih evidenc inšpektor pridobi veliko podatkov v povezavi z drugimi pravicami delavcev, na primer obračunom plač, nadomestili plač, pravilnim obračunom dodatkov k plači, povračili stroškov iz dela ... Če evidence niso pravilne, potem tudi ni mogoče ugotavljati obstoja drugih morebitnih kršitev delovnopravne zakonodaje oziroma je to težje," so dodali na inšpektoratu.

Področje delovnega časa, odmorov in počitkov ter vodenja evidenc je eden temeljnih elementov varnega, zdravega in zakonitega delovnega okolja. Učinkovito urejanje teh institutov je ključno tako za varstvo pravic delavcev kot tudi za zagotavljanje nemotenega in zakonitega poslovanja delodajalcev, so sklenili.