V stranki Gibanje Svoboda so mnenja, da dostop do kulture ne bi smel biti odvisen od tega, koliko denarja ostane mlademu človeku po plačilu hrane, bivanja ali šolskih potrebščin, zato so se odločili, da v zakonodajni postopek vložijo predlog zakona o uvedbi kulturnega bona za mlade v višini 200 eurov.
Rešitev, ki so jo želeli predstaviti v tem mandatu
Kot so zapisali pri stranki, kulturni bon predstavlja zakonsko rešitev, ki so jo pripravili že pred časom in jo nameravali uresničiti v naslednjem mandatu. Evropski boni so sicer že razširjeni drugod po Evropi, postali pa so del vsakdanjega življenja mladih. Pozitivni odzivi na uporabnost kulturnega bona so bili deležni velikega odobravanja in zanimanja tako med uporabniki kot tudi med kulturnimi ustanovami.
Tako je Hrvaška meseca maja izvedla pilotni projekt, v okviru katerega je vsakemu upravičencu namenila 100 evrov, medtem ko nemški Kulturpass mladim omogoča porabo 200 evrov za kulturne vsebine. Podobno ureditev v različnih oblikah imajo tudi v Španiji, Italiji in tudi Franciji.
Upravičenec bi lahko bil vsak mlad človek star med 16 in 21 let
Predlog zakona stranke Gibanje Svoboda predlaga, da bi vsak mlad človek ob dopolnjenem šestnajstem letu prejel kulturni bon v vrednosti 200 evrov, sredstva pa bi lahko porabil do enaindvajsetega leta.
»Petletno obdobje mladim omogoča, da se za obisk kulturnega dogodka ali nakup knjige odločijo takrat, ko se za to pojavi resnično zanimanje. Nekdo bo bon uporabil že kot dijak, drugega bo kultura intenzivneje pritegnila med študijem. Zakon spoštuje različne življenjske poti in mladim prepušča odločitev, kako bodo ponujeno možnost vključili v svoje življenje,« so zapisali pri stranki.
Petletno obdobje naj bi mladim omogočilo, da se za obisk kulturnega dogodka ali nakup knjige odločijo takrat, ko se za to pojavi resnično zanimanje.
Kje bi se lahko kulturni bon porabil?
Kulturni bon bi se lahko uporabil za nakup knjig v slovenskem jeziku, za ogled filma v kinematografu, vključenem v Art kino mrežo Slovenije, za obisk muzeja, galerije, gledališke predstave, koncerta ali plesne produkcije.
V sistem bodo vključeni javni zavodi in nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture, sodelovali pa bodo lahko tudi drugi pravni subjekti, kar pomeni, da bodo bon lahko sprejemale tudi knjigarne.
Vsak upravičenec bo lahko porabil sredstva po svoji presoji
Če bo kulturni bon postal realnost, bo lahko vsak upravičenec 200 evrov porabil po svoji presoji. V stranki menijo, da je pravica do izbire osrednji del predloga, mladi pa bodo lahko sami raziskovali, kaj jih nagovarja, obenem pa imeli dovolj časa, da se sredstva namenijo za njihovo ustvarjalnost, samozavest in sposobnost samostojnega mišljenja. Istočasno bi kulturni bon podprl številne kulturne ustanove in ljudi, ki ohranjajo slovenski kulturni prostor.
