Pod najvišjo slovensko goro se je v teh dneh zaključila zgodba, ki se je začela pred skoraj 12.000 leti. Triglavski ledenik, nekoč mogočna ledena površina in eden najbolj prepoznavnih naravnih simbolov Slovenije, je po desetletjih nezadržnega krčenja izgubil še zadnji vidni ostanek svoje osrednje ledene mase. Oktobrski posnetki so pokazali, da na območju nekdanjega ledenika prevladuje gola skalnata pokrajina, ki jo je tisočletja oblikoval led.

Izginotje ledenika je posledica dolgotrajnega segrevanja ozračja, ki je v Alpah še posebej izrazito. Kot je poročal britanski časnik The Guardian, so raziskovalci že pred leti opozarjali, da se Triglavski ledenik približuje svojemu koncu, vendar je njegova zadnja ledena masa vztrajala dlje, kot so sprva pričakovali.

Nekoč 40 hektarjev ledu, letos le še nekaj kvadratnih metrov

Obseg Triglavskega ledenika se je skozi desetletja dramatično spreminjal. Sredi 19. stoletja je po zgodovinskih dokumentih in fotografijah prekrival približno 40 hektarjev površja. Ko so raziskovalci leta 1946 začeli sistematično spremljati njegovo površino, je meril še okoli 14 hektarjev.

Najbolj izrazito krčenje so zabeležili med letoma 1983 in 2003, ko se je njegova površina zmanjšala za kar 93 odstotkov. V začetku tega stoletja je ledenik prvič meril manj kot hektar, v zadnjih letih pa je razpadel na posamezne, med seboj ločene zaplate ledu. V začetku oktobra je zadnji vidni ostanek osrednjega dela ledenika meril le še nekaj metrov. Po poročanju Slovenskih novic je prejšnji teden preostala ledena zaplata obsegala približno dva kvadratna metra, strokovnjaki pa so ocenili, da je tudi ta najverjetneje že skopnela.

Letošnja zima ledeniku ni ponudila dovolj zaščite

Za zadnje ostanke ledenika je bila usodna kombinacija skromne snežne odeje, njenega zgodnjega taljenja in visokih poletnih temperatur. Po podatkih, ki jih je objavila vlada, je največja debelina snežne odeje na Kredarici v zimski sezoni 2025/2026 znašala le 220 centimetrov, medtem ko je dolgoletno povprečje 374 centimetrov. Sneg je letos na Kredarici izginil že konec maja, zaradi česar je bil preostali led precej dlje izpostavljen neposrednemu taljenju.

Raziskovalec Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Miha Pavšek je že septembra opozoril, da raziskovalci po osmih desetletjih meritev ne spremljajo več zgolj krčenja ledenika, temveč njegovo dejansko izginjanje.

Led je razkril tudi predmete iz preteklosti

Izginjanje Triglavskega ledenika pa ni razkrilo zgolj skalnatega površja. V preteklih desetletjih so raziskovalci in obiskovalci na območju nekdanjega ledenika odkrivali tudi različne predmete, ki so bili nekoč izgubljeni v snegu in ledu.

Med najdbami so bili stari pohodniški klobuki, sprehajalna palica z letnico 1924, fotoaparat iz začetka 20. stoletja in celo ostanki letala, ki je na območju Triglava strmoglavilo leta 1989. Nekateri predmeti so danes shranjeni v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Ledenik je bil nekoč tudi priljubljeno prizorišče smučanja. Na njem so trenirali številni slovenski smučarji, v preteklosti pa so se pojavljale celo zamisli o ureditvi smučarskega središča pod Triglavom.

Ali je na Triglavu res izginil ves led?

Čeprav je osrednji del Triglavskega ledenika izginil, to še ne pomeni, da na območju Triglava ni več nobenega ledu. V višje ležečih stenah so ostale posamezne ledene zaplate, ki že desetletja niso del območja nekdanjega enotnega ledenika.

Led se ohranja tudi pod površjem. V bližnjem Triglavskem breznu je na globini približno 250 metrov eno večjih jamskih ledenih teles.

Podobna usoda kot Triglavski ledenik v prihodnjih letih čaka tudi ledenik pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ta se prav tako krči in razpada, vendar bi se zaradi ugodnejše, bolj senčne lege lahko ohranil nekoliko dlje.

Izginotje ledenika je opozorilo na širše spremembe

Triglavski ledenik je bil desetletja eden najpomembnejših slovenskih pokazateljev podnebnih sprememb. Njegovo izginotje je del širšega dogajanja v Alpah, kjer se ozračje segreva približno dva- do trikrat hitreje od svetovnega povprečja.

Višje temperature vplivajo tudi na snežno odejo, ki se v zadnjih desetletjih tanjša in spomladi izginja vse prej. Spremembe snežnih in ledenih zalog lahko vplivajo na vodne režime rek, saj se več padavin pojavlja v obliki dežja, manj vode pa se v gorah zadržuje v obliki snega in ledu.