DZ je danes s 46 glasovi za in petimi proti sprejel zakon o izvajanju evropske uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo biometričnih podatkov, ki je del novega azilnega sistema EU. Zakon določa odgovornost za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito. Prav tako je njegov namen preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

Eurodac kot osrednja biometrična baza EU

Sistem Eurodac je po pojasnilu državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Denisa Zobariča centralizirana biometrična zbirka podatkov EU, namenjena podpori pri upravljanju prošenj za mednarodno zaščito in pri obravnavi nedovoljenih migracij.

Temelji na biometriji, ki poleg prstnih odtisov vključuje sliko obraza, identifikacijske posnetke in kopije osebnih dokumentov. Poleg tega bo sistem omogočal boljšo prepoznavo ranljivih skupin tujcev, vključno z mladoletniki brez spremstva. S tem bo po prepričanju vlade zmanjšano tveganje trgovine z ljudmi.

Pristojnosti policije in ministrstva

Zakon pomeni pravno podlago za določitev pristojnosti nacionalnih organov za odvzem in posredovanje osebnih podatkov v centralni sistem Eurodac.

Glede na določbe evropskega pakta o migracijah in azilu bo policija pristojna za zbiranje biometričnih in drugih osebnih podatkov med drugim tistih tujcev, ki so prijeti pri nezakonitem prehodu zunanje meje, nezakonito prebivajo v Sloveniji ali so zaprosili za mednarodno zaščito.

Poleg tega zakon ureja pravno podlago za način posredovanja podatkov iz nacionalnih informacijskih sistemov v centralni sistem. Policija bo v Eurodac pošiljala zbrane podatke tujcev, prijetih pri nezakonitem prehodu zunanje meje, in tujcev, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji. Podatke o osebah, ki so zaprosile za mednarodno zaščito, pa bo od policije prevzelo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo in jih vneslo v Eurodac.

SDS: Predlog bi moral biti sprejet prej

V predstavitvi stališč poslanskih skupin pred sprejetjem zakona so bili v SDS kritični do vlade Roberta Goloba, ker zakonskega predloga ni posredovala v DZ tako, da bi bil sprejet do roka za implementacijo uredbe.

Po besedah poslanca SDS Aleša Hojsa so sicer ocenili, da bo po zakonu migrantska politika urejena ustrezno.

NSi, SLS in Fokus podprli zakon

Pretok ljudi mora biti urejen, zato je zakonski predlog nujen, so poudarili tudi v trojčku NSi, SLS in Fokus.

Z njim bo obravnava tistih, ki so res upravičeni do azila, hitrejša, osebe z večjim varnostnim tveganjem pa bo mogoče prepoznati prej, je v imenu omenjene poslanske skupine opozoril Srečko Ocvirk.

Svoboda: Potreben je učinkovit, a sorazmeren nadzor

V Svobodi so poudarili, da mora država imeti ustrezen sistem za spremljanje migracij, hkrati pa to ne sme postati izgovor za nesorazmerne posege v človekove pravice.

Na očitke, da prejšnja vlada ni pripravila zakonskega predloga do roka, ki je potekel 12. junija, je Tamara Vonta pojasnila, da je novo vlado predlog že čakal v predalu. Po njenih besedah ga je bilo treba le še vložiti v zakonodajni postopek.

SD opozarja na zbiranje podatkov otrok

V SD so izpostavili, da se sistem zdaj širi tudi na področje preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj.

Ob tem se znižuje starostna meja za odvzem biometričnih podatkov pri otrocih na šest let. Zato se po njihovem mnenju postavlja vprašanje, ali so vzpostavljena zadostna varovala pred morebitnimi kršitvami, je povedal Luka Goršek.

Levica in Vesna proti širjenju biometričnih evidenc

Najbolj kritični so bili v Levici in Vesni. Po besedah Nataše Sukič se EU že leta vede, kot da so migracije predvsem varnostno vprašanje, ne pa tudi socialno in humanitarno.

»Namesto da bi gradili Evropo solidarnosti, gradimo Trdnjavo Evropa,« je menila. Odsotnost še ene biometrične evidence je po njenem mnenju precej manjše varnostno tveganje kot pomanjkanje skrbi za vključevanje ljudi, ki to pomoč potrebujejo.

Zaradi tega sta Levica in Vesna zakonskemu predlogu nasprotovali.