Strokovnjaki v vročih dneh, ko je potreba po tekočini večja in je več družabnih dogodkov, svetujejo previdnost pri izbiri pijač. Tudi če imajo oznako, da so brezalkoholne, to še ne pomeni, da so res brez alkohola. Glede na to morajo biti ranljive skupine, kot so nosečnice, otroci in ljudje, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, dodatno pozorne.

Program ''Veš, kaj piješ'', ki pripomore k večji ozaveščenosti

K večji ozaveščenosti pri pitju spodbuja program Veš, kaj piješ, ki ga financira ministrstvo za zdravje, izvaja pa ga Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije, Institutom Jožef Stefan in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Pomembno orodje za izvajanje aktivnosti programa je brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš.

Uporabnik s kamero pametnega telefona fotografira črtno kodo predpakiranega živila oz. pijače, nato pa mu aplikacija prikaže podatke o izdelku. V primeru alkoholne pijače prikaže podatke o energijski vrednosti in vsebnosti alkohola. Podatki so prikazani na 100 mililitrov ali na merico alkoholne pijače, je na današnji novinarski konferenci povedala Anita Kušar z inštituta. V aplikaciji je na voljo tudi povezava do presejalnega orodja za samooceno tveganega pitja alkoholnih pijač.

V okviru programa ''Veš, kaj piješ'' so na Zvezi potrošnikov Slovenije izvedli tržni pregled brezalkoholnih radlerjev. Pregledali so 28 izdelkov s slovenskih trgovskih polic, poleg njihove sestave in označb pa so v laboratoriju preverili tudi, koliko alkohola vsebujejo. Po zagotovilu Matjaža Pirca iz zveze so bili vsi pregledani testi brezalkoholni. Preverjanje je bilo po njegovem pojasnilu potrebno, ker oznaka brezalkoholni zaradi načina izdelave teh pijač še ne pomeni nujno, da v njih ni alkohola.

Tudi če ne vsebujejo alkohola, niso primerni za vsakodnevno pitje

"A tudi če v njih ni alkohola, to še ne pomeni, da so primerni za redno pitje," je poudaril. Povprečna vsebnost sladkorja namreč znaša kar približno šest gramov na 100 mililitrov. To pomeni, da s pollitrsko pločevinko v povprečju zaužijemo približno sedem čajnih žličk sladkorja, s čimer že presežemo strožjo priporočeno dnevno mejo za vnos prostih sladkorjev, ki znaša 25 gramov, zgornji meji 50 gramov pa se precej približamo.

Prav tako Pirc kot problematičen vidi način, kako so ti izdelki predstavljeni potrošnikom. Ker ne vsebujejo alkohola, dajejo vtis, da so primerni tudi za otroke in mladostnike. A brezalkoholni radlerji po okusu, embalaži in načinu pitja pogosto posnemajo pivo. Če jih otroci pijejo kot običajne osvežilne pijače, se lahko pri njih sčasoma oblikuje bolj pozitiven oziroma manj kritičen odnos do pitja alkohola, je posvaril.

K normalizaciji pitja alkohola lahko dodatno prispevajo sporočila na embalaži. Na pregledanih izdelkih so denimo zasledili slogan Kdor ne skače, ni Slovenc in napis Be(er) Cool, kar lahko ustvarja vtis, da je izbira takšnih pijač družbeno sprejemljiva in zaželena. Številni izdelki se hkrati oglašujejo kot izotonične pijače ali poudarjajo vsebnost vitaminov in mineralov, kar lahko zasenčni dejstvo, da gre v osnovi še vedno za sladko gazirano pijačo. Ob tem je dodal, da večina rekreativcev izotoničnih pijač ne potrebuje.

Brezalkoholni radler ni primeren za otroke

"Glede na navedeno brezalkoholni radlerji kljub odsotnosti alkohola niso primerna izbira za otroke in mladostnike. Odrasli pa naj jih pijejo le občasno in kot zamenjavo za alkoholne pijače, ne pa kot dodatek k njim," je povzel.

NIJZ poziva k večji pozornosti pri uživanju pijač

K večji pozornosti pri pitju pijač so prav tako pozvali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Po njihovih ugotovitvah je v zadnjem letu pilo alkoholne pijače tri četrtine polnoletnih prebivalcev Slovenije. Med njimi jih je 44 odstotkov pilo alkohol tako, da so tvegali škodo ali pa je do nje že prišlo. Registrirana poraba čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, je leta 2024 znašala 10,4 litra, kar nas uvršča nad povprečje evropske regije. To pomeni, da je prebivalec Slovenije, star 15 let in več, v enem letu v povprečju spil 82 litrov piva, 42 litrov vina in štiri litre žganja.

Varne alkoholne pijače ni, je bila jasna Maja Roškar z NIJZ. Vino in pivo nista varnejši alkoholni pijači kot žganje. Učinek alkohola na naše telo ni odvisen od vrste alkoholne pijače, ampak od količine čistega alkohola, ki ga zaužijemo. Več gramov čistega alkohola zaužijemo, večja je verjetnost škodljivih posledic, je izpostavila.

"Če na pijači piše, da vsebuje 0,0 volumskega odstotka alkohola, smo lahko prepričani, da alkohola ni v njej, če pa na njej piše le, da je brezalkoholna pijača, ne moremo biti tako prepričani," je pojasnila.

STA