Martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, je eden najbolj prepoznavnih slovenskih praznikov, povezanih z vinogradništvom in tradicijo. Na simbolni ravni označuje čas, ko se mošt spremeni v mlado vino, s čimer se simbolično sklene delo vinogradnikov, narava pa se počasi prevesi v zimski počitek. Praznično vzdušje po vsej Sloveniji spremljajo tudi tradicionalne jedi, kot so pečena gos, mlinci in rdeče zelje, ob katerih seveda ne manjka kozarca mladega vina. A kaj pravzaprav odlikuje mlada vina, v čem se razlikujejo od drugih in zakaj so lahko v prometu le do konca januarja? O posebnostih mladih smo govorili z Leonido Gregorič, vodjo laboratorija na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

Trgatev je bila zelo zgodnja 

Pravi, da je letošnje leto znova nekoliko drugačno od prejšnjih. Glede na dozorevanje grozdja in čas cvetenja vinske trte smo pričakovali, da bo letošnja trgatev zelo zgodnja. "Pravzaprav se je že sredi avgusta začela trgatev grozdja za peneča vina. Nato se je nadaljevala, tako da je bila večina trgatev do sredine septembra že končana. Čas trgatve je seveda odvisen od pričakovanj posameznega pridelovalca, predvsem od tega, kakšno kakovost vina želi doseči. Na podlagi tega se odloči tudi za najprimernejši čas trgatve."

Mlada vina imajo nižjo vsebnost alkohola in žvepla 

Ker je bila letošnja trgatev zgodnja, so bila tudi mlada vina prej na trgu kot v preteklih letih. Kar zadeva kakovost, pa je ta pri letošnjih mladih vinih takšna, kot smo jo pričakovali, nadaljuje Leonida Gregorič: "Vina so sveža, njihova aromatika pa izraža sadne in cvetlične note. Mlada vina, ki prihajajo na trg, naj bi imela nekoliko nižjo vsebnost alkohola in žvepla, zato so primerna za uživanje že kot mlada. V prometu so lahko do konca januarja (31. januarja), zato je zdaj pravi čas, da jih ljubitelji in potrošniki poskusijo. Vsako leto so nekoliko drugačna, prav v tem pa je njihov čar - vsako leto imamo namreč priložnost spoznati mlada vina novega letnika."

[[image_1_article_94336]]

Za pridelavo mladih vin je najprimerneje izbrati zgodnje sorte, ki so primerne za takšna vina. Poznejše sorte pa so primernejše za vina, ki potrebujejo več časa za zorenje in pozneje pridejo na trg.

Trditev, ki jo vsake toliko slišimo, da mlada vina niso tako kakovostna kot zorjena, ne drži. Gre namreč za drugačno kakovostno stopnjo: "Spadajo v kategorijo vin, ki še niso zorjena in so med prvimi, ki pridejo na trg. Pridelovalci jih ponudijo potrošnikom, ti pa, kot opažamo, z veseljem pričakujejo prvo vino novega letnika, saj želijo spoznati nove okuse in vonje. Zato težko rečemo, da zorjena vina spadajo v višji kakovostni razred, mlada pa v nižjega. Mlada vina imajo namreč svoje značilnosti in so v svoji kakovostni kategoriji prav tako kakovostna."