Prenos lastništva podjetja ne pomeni tudi prenosa ali izbrisa njegovih dolgov. To je ključno sporočilo Finančne uprave RS (Furs), Notarske zbornice Slovenije in pravnih strokovnjakov po odmevnem prenosu podjetja Progros, ki ga je poslanec stranke Resni.ca Boris Mijić brezplačno prenesel na Roka Snežiča. Čeprav je družba dobila novega lastnika, ostaja dolžnik še naprej isto podjetje.
Primer je sprožil vprašanja o odgovornosti za več deset tisoč evrov neporavnanih obveznosti do zaposlenih, države in drugih upnikov ter o vlogi notarjev pri takšnih prenosih.
Dolžnik ostaja podjetje
Na Fursu poudarjajo, da prenos poslovnega deleža družbe z omejeno odgovornostjo ne vpliva na obstoj njenih obveznosti.
"Družba kljub spremembi lastniške strukture ostane dolžnik, njeno premoženje ostane predmet izvršbe, izvršilni postopki pa se nadaljujejo brez prekinitve," pojasnjujejo.
To pomeni, da sprememba lastnika ne vpliva na pravice delavcev, države ali drugih upnikov do izterjave dolgov. Progros tako ostaja dolžnik več deset tisoč evrov neizplačanih plač zaposlenim, več kot 30.000 evrov davkov in prispevkov ter obveznosti do kooperantov.
Pravni strokovnjak Miha Juhart je za TV Slovenija poudaril, da se z zamenjavo lastništva položaj upnikov ne spremeni. Dolžnik vseh terjatev ostaja pravna oseba – družba Progros.
Odgovornost poslovodstva ostaja
Čeprav za obveznosti praviloma odgovarja družba s svojim premoženjem, lahko odgovornost v določenih primerih nosijo tudi poslovodne osebe.
Po besedah Juharta mora poslovodstvo prezadolžene družbe ravnati v skladu z insolvenčno zakonodajo in storiti vse za zaščito interesov upnikov. Če tega ne stori, je lahko odgovorno tako odškodninsko kot kazensko.
Za ravnanja v času svojega mandata lahko zato odgovarjata tako prejšnji kot sedanji direktor družbe.
Podobno opozarja tudi strokovnjak za insolvenčno pravo Jaka Cepec. Po njegovem mnenju prenos poslovnega deleža insolventnega podjetja sam po sebi ni nezakonit, je pa lahko zelo sporen, če ni namenjen reševanju podjetja, temveč zgolj izogibanju odgovornosti ali razvrednotenju položaja upnikov.
Ker je bilo v pogodbi o prenosu izrecno zapisano, da je družba insolventna, bi lahko po Cepčevi oceni nastala tudi vprašanja morebitne odškodninske in kazenske odgovornosti nekdanjega vodstva, če ni pravočasno predlagalo stečaja.
Kdaj lahko notar prenos zavrne?
Po razkritju prenosa se je odprlo tudi vprašanje odgovornosti notarjev.
Na Notarski zbornici Slovenije poudarjajo, da lahko notar odkloni sestavo notarske listine le v primerih, ki jih določa zakon o notariatu. Med drugim mora zavrniti posel, če sumi, da gre za navidezni pravni posel, za izogibanje zakonskim obveznostim ali za protipravno oškodovanje tretjih oseb.
Obenem mora pred overitvijo preveriti, ali novi družbenik izpolnjuje pogoje iz zakona o gospodarskih družbah. Lastnik podjetja ne more postati oseba, ki je pravnomočno obsojena za določena gospodarska kazniva dejanja, je na seznamih davčnih neplačnikov ali nepredlagateljev obračunov oziroma ji zakon zaradi preteklih kršitev prepoveduje pridobitev poslovnega deleža.
Če notar ugotovi katero od teh zakonskih omejitev, mora sestavo listine zavrniti. Tudi če bi omejitve spregledal, vpisa spremembe zaradi elektronskih kontrol registra ne bi bilo mogoče izvesti.
Na drugi strani pa notar ne sme zavrniti prenosa zgolj zato, ker je podjetje finančno v težavah ali celo insolventno. Veljavna sodna praksa dopušča tudi prenos poslovnega deleža družbe, nad katero teče stečajni postopek.
Na Notarski zbornici se o konkretnem primeru podjetja Progros niso želeli izreči.
Podjetje preimenovano v Klukec
Po prenosu lastništva je novi lastnik Rok Snežič podjetje Progros preimenoval v Klukec, njegova registrirana glavna dejavnost pa je postala reja kamel.
Kljub spremembi imena, dejavnosti in lastništva pa ostaja pravni položaj nespremenjen: vsi dolgovi ostajajo obveznost iste pravne osebe. Za upnike je zato bistveno predvsem vprašanje, ali bo družba sposobna poravnati svoje obveznosti in ali so poslovodne osebe ravnale skladno z insolvenčno zakonodajo.
