Pred nekaj dnevi je Uprava RS za zaščito in reševanje zaradi dolgotrajnega sušnega in vročega vremena ter pomanjkanja padavin razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Opozorilu so se pridružile tudi druge institucije - Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Gasilska zveza Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo dodatno pozivajo obiskovalce gozdov, lokalne prebivalce in lastnike zemljišč, naj v naravi ne prižigajo ognja.

Posledice so lahko katastrofalne

Na spletni strani vlade so zapisali, da je že sobotni požar v Brestovici pri Komnu pokazal, kako lahko v trenutku zgori gozd, ki je rasel več kot 20 let. Območje tega požara je namreč pogorelo že leta 2003.

Obnova je nato potekala več let pod strokovnim vodstvom ZGS, med drugim s sadnjo sadik zimzelenega hrasta črnike, alepskega in črnega bora ter sadik toploljubnih listavcev. Sadnja in naravna obnova sta bili uspešni, saj se je na prej ogoleli površini v dobrih 20 letih razvil mlad gozd, ki je že opravljal pomembne ekološke, socialne in ekonomske vloge.

Požar uniči vse v trenutku

Obnova gozda poteka počasi, uniči pa se lahko v trenutku, poudarjajo sodelujoče institucije. Zato vnovič pozivajo obiskovalce gozdov, lastnike zemljišč in vse, ki delujejo oziroma se zadržujejo v naravnem okolju, k izjemni previdnosti pri ravnanju z ognjem. To pomeni, da ne kurijo, ne uporabljajo odprtega ognja, ne odmetavajo cigaretnih ogorkov in ne zažigajo travnatih, zaraščenih ali drugih površin.

»Noben gozd, pa naj bo še tako skrbno obnovljen, negovan in strokovno voden, se ne more popolnoma ubraniti pred požarom. Zato je poleg našega strokovnega dela izjemno pomembna tudi odgovornost vsakega posameznika, da preprečimo požare, ki škodujejo ljudem, živalim, tlom in premoženju,« je povedal direktor ZGS Gregor Danev.

Prepovedani tudi ognjemeti

V Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je zapisano, da se v obdobju, ko je za posamezno območje razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, prepovedano kuriti, kuriti kresove, požigati na območju ob infrastrukturnih objektih, kuriti izven pozidanih površin in uporabljati predmete, naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd, ter izvajati ognjemete.

Kazni za neupoštevanje zakona so zelo visoke

V obdobju visoke požarne ogroženosti, so za neupoštevanje zgoraj navedenih prepovedi predpisane tudi visoke globe. Tako se lahko z globo od 1.000 do 6.000 evrov za prekršek kaznuje pravno osebo ali samostojnega podjetnika, z globo od 600 do 2.000 evrov pa se za prekršek kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika.

Prav tako se z globo od 1.000 do 6.000 evrov za prekršek kaznuje odgovorno osebo lokalne skupnosti, ki v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost ne organizira požarne straže ali ne organizira opazovanja naravnega okolja. Fizične osebe lahko računajo na globo od 200 do 600 evrov.

V primeru, da je nekdo zakuril odpadke, so lahko globe bistveno višje, v primeru namernega podtikanja požara in povzročitve splošne nevarnosti, pa je zagrožena tudi zaporna kazen do treh let.