Kot razkriva najnovejša analiza Evropske agencije za okolje (EEA), so vse slovenske obmorske kopalne vode v letu 2025 dosegle oceno "odlično". S tem stoprocentnim uspehom se Slovenija uvršča na sam evropski vrh, družbo pri vrhu pa ji delata le še Ciper in Litva. Če torej načrtujete skok v slovensko morje, ste lahko glede mikrobiološke neoporečnosti povsem brez skrbi.
Povsem drugačna pa je slika, ko se usmerimo v notranjost države
Poročilo EEA namreč opozarja, da Slovenija močno šepa pri kakovosti celinskih voda (rek in jezer). V tej kategoriji se je Slovenija znašla med državami z najnižjim deležem odličnih kopalnih voda, saj je to oceno prejelo manj kot 60 odstotkov celinskih lokacij. V tej nezavidljivi skupini pod 60 odstotki družbo Sloveniji delajo še Portugalska, Poljska, Španija in sosednja Hrvaška.
Na splošno je kopanje v Evropi varno, ugotavlja Evropska agencija za okolje. Od skoraj 22.000 ocenjenih lokacij v EU jih je 85 odstotkov ocenjenih kot odličnih, kar 96 odstotkov pa jih izpolnjuje minimalne zakonske zahteve.
Kdo so evropski prvaki?
Če upoštevamo skupno oceno obmorskih in celinskih voda, so po podatkih analize EEA najbolj čiste kopalne vode na Cipru, v Grčiji, Bolgariji in Avstriji, kjer je več kot 95 odstotkov vseh lokacij prejelo odlično oceno. Na drugem koncu lestvice, kjer je delež odličnih kopalnih voda padel pod 70 odstotkov, pa najdemo Belgijo, Madžarsko, Poljsko, Estonijo in Albanijo.
Največ težav s trajno slabo kakovostjo vode imajo v Estoniji, na Nizozemskem in v Franciji, kjer je več kot tri odstotke kopalnih voda ocenjenih kot umazanih oziroma slabih.
Zakaj so reke tako problematične?
Analiza EEA ob tem razkriva, da vzdrževanje stabilne kakovosti vode v rekah predstavlja velikanski izziv za celotno Evropo, saj je odlično oceno prejelo le 47 odstotkov vseh rečnih kopalnih mest. Reke hitro reagirajo na vremenske spremembe; ob močnem poletnem deževju pride do izpustov iz kanalizacijskih sistemov in spiranja gnojil s kmetijskih površin, kar drastično poveča prisotnost bakterij E. coli in intestinalnih enterokokov, ki povzročajo prebavne težave in infekcije.
Kljub temu Evropska agencija za okolje izpostavlja, da se je v zadnjih desetletjih stanje v Evropi drastično izboljšalo predvsem zaradi boljšega čiščenja odpadnih voda, zaradi česar se kultura kopanja počasi vrača celo v nekatera velika urbana središča in reke, kot so Spree v Nemčiji, Donava v Budimpešti ali Sena v Parizu.
