Ko zaposleni načrtuje odhod iz službe, je poleg odpovednega roka dobro preveriti tudi finančne posledice. Ključen je lahko datum prenehanja delovnega razmerja: od njega je odvisno, do kolikšnega dela nekaterih izplačil je delavec upravičen in ali mora del že prejetega regresa vrniti.
Regres: ob odhodu med letom pripada sorazmerni del
Delavec, ki ni zaposlen pri delodajalcu celotno koledarsko leto, je praviloma upravičen do sorazmernega dela letnega dopusta in regresa. Če je regres že prejel v celoti, nato pa odide pred koncem leta, mora vrniti razliko med izplačanim in pripadajočim zneskom. Če delovno razmerje preneha pred izplačilom regresa, mu sorazmerni del pripada pod enakimi pogoji kot drugim zaposlenim, izplačan pa je lahko pozneje.
Morebitnega dolga delodajalec ne sme kar samodejno odšteti od zadnje plače. Za pobot potrebuje pisno soglasje delavca, ki ga ta poda šele potem, ko terjatev nastane. Če soglasja ni, lahko delodajalec vračilo uveljavlja po sodni poti. V praksi se delavec in delodajalec pogosto dogovorita o vračilu, pojasnjuje odvetnica Iris Pensa Čadež iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa.
»Delodajalec svoje terjatve ne sme pobotati s plačo brez pisnega soglasja delavca, to soglasje pa ne more biti dano vnaprej, pred nastankom terjatve,« opozarja Pensa Čadež.
Zimski regres pripada tudi po odhodu
Tudi pri zimskem regresu, ki je bil uzakonjen lani, je pomembno, koliko časa je bil delavec v posameznem koledarskem letu zaposlen pri delodajalcu. Če je delal le del leta, mu pripada sorazmerni znesek – tudi če mu je delovno razmerje prenehalo pred decembrom. Izplačilo mu ni treba pripasti že ob odhodu, ampak v zakonskem roku, ki velja za vse zaposlene, do 18. decembra. Če je med letom zamenjal službo, sorazmerni del izplača vsak od delodajalcev.
Pri uspešnosti in bonusih preverite pravila delodajalca
Pri plačilu za delovno ali poslovno uspešnost ni enotnega odgovora. Če se delovna uspešnost izplačuje mesečno, delavec praviloma prejme znesek za obdobje, ko je delal. Pri letnem izplačilu je lahko upravičen do sorazmernega dela, vendar je treba preveriti kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi in interne akte.
Podobno velja za letne bonuse. Ti so lahko dogovorjena pravica, del plače za uspešnost ali enkratna nagrada po presoji delodajalca. Zato je treba pogledati, na kateri podlagi se izplačujejo in ali pravila določajo, da mora biti zaposleni na primer v podjetju še na dan izplačila.
»Delavcu, ki razmišlja o odpovedi, svetujem, da pred odločitvijo preveri pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo in interne pravilnike, zlasti glede variabilnih prejemkov. Tako lahko datum odhoda načrtuje tudi s finančnega vidika,« svetuje Pensa Čadež.
