Na uredništvo maribor24.si smo prejeli pismo bralca, ki želi ostati anonimen in ga je te dni presenetila pošta s sklepom o davčni izvršbi. Leta 2009 naj bi storil prometni prekršek za katerega mu je bila predpisana globa, ki je ni poravnal, zaradi česar je te dni tudi prejel odločbo o izvršbi.
Za pomoč ob tolmačenju tovrstnih zadev smo prosili pravnico Polono Mileta iz Odvetniške pisarne Boris Mileta.
Kako se torej odzvati v primeru, ko prejmete sklep o davčni izvršbi, kljub temu, da v nadaljevanju ugotovite, da gre pravzaprav za denarno nedavčno obveznost, kot so na primer globe za prekrške, ki niso davčni (ti prekrški so urejeni v Zakonu o prekrških).
»Davčni organ lahko skladno z Zakonom o davčnem postopku izterjuje tudi druge denarne nedavčne obveznosti. Če ste na primer zaradi prekrška, ki ni davčni, dobili plačilni nalog (položnico) in globe iz plačilnega naloga niste poravnali v predpisanih rokih, lahko prekrškovni organ, ki vam je plačilni nalog izdal, predlaga davčnemu organu, da davčni organ izvrši davčno izvršbo na podlagi izvršljivega plačilnega naloga. Pri tem mora davčni organ, ne glede na določbe Zakona o davčnem postopku upoštevati določene omejitve v zvezi z zastaranjem izvršitve sankcij, ki jih ureja Zakon o prekrških, saj je ta v razmerju do Zakona o davčnem postopku specialni zakon in ima v konkretnem primeru prednost. Ko prejmete sklep o davčni izvršbi najprej preglejte datum, kdaj je plačilni nalog postal izvršljiv in pravnomočen in kdaj je bil izdan sklep o davčni izvršbi, da preverite ali je prišlo do zastaranja « nam je razložila Mileta.
Menim, da davčni organ v takšnih primerih neupravičeno izda sklep o davčni izvršbi za denarne nedavčne obveznosti-globe na podlagi plačilnega naloga, saj zmotno sledi določbam Zakona o davčnem postopku namesto določbam Zakona o prekrških v zvezi z zastaralnimi roki.«
Poleg tega lahko do težav prihaja tudi zato, ker v dveh različnih zakonih obstajata dva različna zastaralna roka. V primeru Zakona o prekrških, izrečene sankcije ni dopustno začeti izvrševati po preteku štirih let od pravnomočnosti plačilnega naloga. Zakon o davčnem postopku ima na drugi strani absolutni zastaralni rok 10 let.
»V bistvu v dveh različnih zakonih obstaja več različnih zastaralnih rokov. N.pr. v Zakonu o prekrških so opredeljeni zastaralni roki za zastaranje pregona in za zastaranje izvršitve sankcij, kot tudi posebni zastaralni roki za prekrške iz varstva konkurence, v Zakonu o davčnem postopku pa so določbe o zastaranju pravice za odmero davka, zastaranje pravice do izterjave davka itd. Vsi ti zastaralni roki imajo relativne roke, ki jih lahko pretrga določeno uradno dejanje organov, s čimer začnejo roki teči znova in absolutne roke, ki veljajo ne glede na dejanja organov.«
Težave z zastaralnimi roki
Polona Mileta je v nadaljevanju točno pojasnila, kako je z zastaralnimi roki za izvršitve sankcij po Zakonu o prekrških: »Po Zakonu o prekrških se izrečena sankcija za prekršek ne sme začeti izvrševati po preteku dveh let od pravnomočnosti plačilnega naloga (kar velja v primeru, da ni prišlo do pretrganja zastaranja), v vsakem primeru, ne glede na pretrganje zastaranja pa po Zakonu o prekrških ni dopustno začeti izvrševati izrečene sankcije po preteku štirih let od pravnomočnosti plačilnega naloga (absolutni zastaralni rok).«
Kako pa je, ko se spoštuje Zakon o davčnem postopku? »Zakon o davčnem postopku določa daljša zastaralna roka glede izterjave davka, in sicer petletni rok (brez pretrganja), ki teče od dneva, ko bi bilo treba plačati davek in desetletni absolutni rok,« pojasni pravnica.
Vendar pa težava nastane, ko se za dolžnike, ki dobijo sklepe o davčni izvršbi za svoje nedavčne obveznosti, upošteva Zakon o davčnem postopku, namesto Zakon o prekrških. »V praksi se dogaja, da dobivajo dolžniki sklepe o davčni izvršbi za nedavčne obveznosti zaradi neporavnanih glob iz plačilnega naloga, tudi po preteku štirih let od pravnomočnosti plačilnega naloga. Menim, da davčni organ v takšnih primerih neupravičeno izda sklep o davčni izvršbi za denarne nedavčne obveznosti-globe na podlagi plačilnega naloga, saj zmotno sledi določbam Zakona o davčnem postopku namesto določbam Zakona o prekrških v zvezi z zastaralnimi roki.«
Za konec Polona Mileta še pove, da je treba biti pri davčnih izvršbah previden: »Treba je biti pazljiv, saj bo davčni organ uporabil določbe Zakona o davčnem postopku, čeprav se v nekaterih primerih lahko uporabijo tudi določbe drugih predpisov, ki so za dolžnike ugodnejše.«
