Nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj je v zapisu na Facebooku izrazil zaskrbljenost nad stanjem slovenske politike in vse nižjimi standardi politične odgovornosti. Posebej kritičen je bil do predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, ki se je znašel pod očitki zaradi dogovarjanja o zemljišču za pravoslavno cerkev v Kranju, ter do vlade Janeza Janše zaradi stikov z izraelskim podjetjem Dream Security. Ob tem je slovenske politične razmere primerjal z dogajanjem v Srbiji, kjer je študentsko gibanje po skoraj dveh letih protestov na parlamentarnih volitvah 25. oktobra premagalo politični tabor Aleksandra Vučića.
»V Srbiji je padel Vučićev režim. V Sloveniji padajo standardi politične odgovornosti,« je svoj zapis začel Grošelj. Po njegovem prepričanju je študentom v Srbiji ob podpori profesorjev, intelektualcev in širše javnosti uspelo doseči politični preobrat, ki se je še nedavno zdel skoraj nemogoč. V Sloveniji pa medtem opaža nasproten trend, saj naj bi se meja politično sprejemljivega vse bolj premikala. »Še ne tako dolgo nazaj se je v slovenski politiki odstopalo zaradi sendviča ali enega kadrovskega telefonskega klica. Danes se tudi ob bistveno resnejših očitkih o zlorabi položaja in političnem mešetarjenju zdi, da je odstop postal skoraj nepredstavljiv,« je opozoril in dodal: »Ker nam je nenormalno postalo normalno.«
Stevanoviću očita nesprejemljivo ravnanje in zahteva odstop
Najostrejšo kritiko je Grošelj namenil predsedniku državnega zbora Zoranu Stevanoviću, ki se je znašel v središču polemik zaradi dogajanja okoli zemljišča za gradnjo pravoslavne cerkve v Kranju. Po Grošljevem mnenju je nesprejemljivo, da predsednik državnega zbora svoj politični položaj uporablja za lobiranje v korist posamezne verske organizacije, še posebej ob upoštevanju ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti. »To, da lobira v korist ene od verskih organizacij v državi, je zame popolnoma nesprejemljivo, še posebej v republiki, kjer sta cerkev in država ločeni,« je zapisal.
Grošelj meni, da bi moral Stevanović zaradi svojega ravnanja prevzeti politično odgovornost in zapustiti položaj predsednika državnega zbora, če ne celo politike. »Namesto nastopaške tiskovne konference v stilu najboljših dni Vučićeve ali Dodikove politike bi bil na mestu nepreklicen odstop in odhod iz politike ali vsaj odstop iz mesta predsednika DZ,« je bil neposreden. Ob tem je izrazil dvom, da se bo kaj takšnega dejansko zgodilo, saj po njegovem prepričanju od Stevanovića nihče ne bo resno zahteval prevzemanja politične odgovornosti.
Kritičen tudi do Janševe vlade in stikov z izraelskim podjetjem
Grošelj se je v nadaljevanju dotaknil tudi stikov Janševe vlade z izraelskim podjetjem Dream Security, pri čemer je izpostavil predvsem vprašanje varnosti osebnih podatkov in državne suverenosti. Zaskrbljen je zaradi pogovorov med vlado oziroma kabinetom predsednika vlade in tujim podjetjem o programski opremi, za katero meni, da bi lahko omogočala poseganje v podatke prebivalcev. Izrazil je tudi pomislek, da bi se tehnologija, namenjena boju proti terorizmu, lahko uporabljala za nadzor civilne družbe. Gre za njegove politične pomisleke in sume, ne za dokazane ugotovitve o morebitnih zlorabah.
Ob tem je problematiziral tudi menjavo na čelu urada za informacijsko varnost po prevzemu oblasti. Po njegovem mnenju takšna ravnanja kažejo na širši razkorak med političnim poudarjanjem domoljubja in konkretnimi odločitvami, pri katerih naj bi bili državni interesi potisnjeni v ozadje. Kritičen je bil tudi do zunanjepolitičnih odločitev vlade, predvsem njenega odnosa do Izraela in administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
»Slovenska politika postaja vsak dan bolj estradniška«
Za ponazoritev slovenskih političnih razmer je Grošelj uporabil primerjavo s Pamukkalami, znamenitimi turškimi apnenčastimi terasami, po katerih se voda preliva iz enega bazena v drugega. Toda medtem ko gre v naravi za občudovanja vreden pojav, v slovenski politiki po njegovem mnenju podobno stopničasto premikanje pomeni predvsem nazadovanje. »Kar je odraz lepote v naravi, je v naši politiki nasprotje, ki kaže, da tonemo vse globlje in globlje,« je zapisal.
Prepričan je, da se slovenska politika vse bolj oddaljuje od vsebinskih razprav in odgovornega reševanja družbenih vprašanj, namesto tega pa postaja prostor političnega nastopaštva. »Slovenska politika postaja vsak dan bolj estradniška in nastopaška, v njej pa ni več mesta za odgovornost, vsebino in soočanje z izzivi prihodnosti,« je opozoril. Med pomembnimi vprašanji, ki bi po njegovem prepričanju morala biti v ospredju političnih razprav, je izpostavil razvoj umetne inteligence, robotizacijo, demografske spremembe in podnebne izzive.
Pred referendumom opozarja na »bonbončke« za ljudi in milijonske profite za izbrane
Grošelj je svoj zapis sklenil z opozorilom pred referendumom, napovedanim za 6. december 2026, na katerem bodo volivci odločali o uveljavitvi zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Po njegovem prepričanju pri tem ne bo šlo zgolj za odločanje o posameznem zakonu, temveč tudi za vprašanje dolgoročne usmeritve države, njene demokratične ureditve in gospodarskega razvoja. Prihodnost Slovenije vidi kot izbiro med odprto, pravno in tehnološko napredno državo ter državo, ki bi po njegovi oceni postajala vse bolj odvisna od tujih političnih interesov.
Ob koncu je opozoril še na razkorak med koristmi, ki jih od političnih odločitev prejmejo običajni državljani, in tistimi, ki jih po njegovem mnenju pridobijo posamezne privilegirane skupine. Svojo kritiko je strnil z besedami: »Na eni strani nekaj deset evrov bonbončkov za slehernika in milijonski profiti za izbrane na drugi strani.«
