“Slovenci smo, kar smo, zaradi našega jezika. Brez slovenščine ni Slovencev,” je ob dnevu reformacije zapisal premier Robert Golob. Slovenski knjižni jezik dolgujemo predvsem Primožu Trubarju, je spomnil in dodal, da bomo tako kot Trubar stali in obstali. “Kot narod in država, ki sta nastala iz njegove besede, drugače tudi ne moremo,” je poudaril.
Slovenski jezik dolgujemo Trubarju
Slovenski knjižni jezik dolgujemo predvsem protestantskemu duhovniku z Rašice Trubarju, ki ga je utemeljil s prvo Katekizmom in dodanim Abecednikom, posvečenim vsem mladim in preprostim Slovencem, je v poslanici zapisal premier. Zavedanje, da naša prihodnost temelji na mladih in njihovi izobraženosti, pa ni edini vir navdiha, ki ga po Golobivih besedah lahko črpamo iz Trubarja.
“Poznamo ga namreč tudi po geslu ‘stati inu obstati’. Živel je v viharnih časih, ki so jih zaznamovali vojaški vpadi in grožnje iz tujine, kot tudi ideološka razklanost in obračunavanje v domovini. Velik del svojega življenja je zato preživel v izgnanstvu, vendar pa nikoli ni izgubil ne vere vase niti v njegove ‘ljube Slovence’,” je zapisal.
Zato je po premierjevih besedah prav, da se v časih, “ko nedaleč od nas znova divja vojna in ko naša blaginja ni več samoumevna, spomnimo tudi tega uporniškega in vztrajnega Trubarja”.
“Ni nas malo in ne bo nas pobralo. Niti Slovenije, niti Evropske unije, niti naših zaveznic. Na izzive, ki so pred nami, smo pripravljeni in jih bomo prebrodili. Tako kot Trubar bomo stali in obstali. Kot narod in država, ki sta nastala iz njegove besede, drugače tudi ne moremo,” je sklenil.
Danes se spomnimo na versko politično in kulturno gibanje v 16. stoletju
“Začeti na novo,” pa je kot kot bistveni in simbolni pomen današnjega praznika izpostavila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Dan reformacije je velik praznik, dela prost dan, in je, kot je zapisala, namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.
Ker je bil Trubar zagovornik deljenja dobrega med slehernika, ker je želel približati vrednote o dobrem sleherniku tudi skozi jezik, je po besedah predsednice DZ pomenil nevarnost za ustaljeno politiko.
“Danes živimo v svetu, kjer je, oziroma naj bi bila, vsaka veroizpoved stvar osebnega prepričanja. V različnih ustavah, resolucijah, listinah in drugih dokumentih je ta svoboščina označena za eno izmed osnovnih, realnost pa je na žalost še vedno začrtana v različnih odtenkih sive,” je dodala.
Ni le dobrega in slabega, resnica je po besedah Klakočar Zupančičeve vedno nekje vmes. “Temu je namenjen tudi dan reformacije. Da te resnice iščemo in jih, vsaj upamo, nekoč tudi najdemo,” je sklenila poslanico.
STA
