To pod črto pomeni, da imajo slovenski kupci konkurenčno trgovsko okolje, kar je zelo dobra novica, saj je denimo na Hrvaškem BDP na prebivalca nižji kot v Sloveniji. Na portalu Naša super hrana se je v košarici s 15 kategorijami osnovnih živil znašlo kar 238 različnih izdelkov. Med temi je le petina takšnih, ki jih je mogoče neposredno primerjati, saj gre za izdelek istega proizvajalca oz. isto blagovno znamko.
Najdražji Tuš, najcenejši Eurospin
Tako lahko razberemo, da je pri nas košarica najdražja v trgovinah Tuš, najcenejša pa v italijanskem Eurospinu. Najboljši sosed Mercator je na ravni primerljivih kategorij kar drugi najcenejši trgovec. Med košarico živil v Mercatorju in Eurospinom je razlika manj kot 2,5 evra, ob uporabi Pika kartice pa se ta razlika še zniža.
So rezultati legitimni?
Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice, se je z besedami, da bo »čas pokazal, ali bo primerjalnik maloprodajnih cen dosegel namen«, izognila neposrednemu komentarju na račun vse bolj glasnih očitkov glede smotrnosti tovrstnega zapravljanja davkoplačevalskega denarja.
Nekoliko bolj konkreten pa je bil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič, ki je za STA ocenil, da »primerjanje cen živil, kot ga je zastavila vlada, ne more prinesti dobrih rezultatov, saj se primerjajo le maloprodajne cene, za realno sliko pa bi na embalaži izdelka morali na embalaži zapisati, kakšen delež končne cene odpade na posameznega deležnika v verigi.«
