Po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v zadnjih letih pri nas opažamo vse več prezimujočih belih štorkelj. Letos smo zabeležili rekordno število. Pojav, ki je še pred dvajsetimi leti veljal za nekakšno »anomalijo«, sedaj postaja že pravi običaj. Letos so, kot pravijo v društvu, opazili že 12 prezimujočih štorkelj, in sicer v Ivančni gorici, Dolenjem jezeru, Logatcu in okolici Pragerskega ter Rač.

Urša Gajšek, koordinatorka izobraževanja na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, nam je pojasnila, da v okolici Pragerskega in Rač trenutno prezimujejo štiri štorklje, najverjetneje gre za dva para lokalnih osebkov. “Sklepamo, da prihajajo iz gnezda v Stražgonjci, dve zagotovo, dve pa bi lahko bili iz Rač. V Račah, kjer prezimujoče štorklje opazujemo že več let zapored, je videti, da se par sploh ne seli.”

V Logatcu prezimuje pet štorkelj, ki so k nam prišle iz drugih držav

Obstaja tudi možnost, da v Sloveniji v zimskem času naletimo na štorklje, ki pridejo iz držav severno od Slovenije, se pri nas ustavijo in tukaj prezimujejo. Za tak primer gre najverjetneje letos v Logatcu, kjer prezimuje pet štorkelj, ki na tem območju pred tem niso gnezdile. “V Logatcu je le eno gnezdo, v katerem letos štorklje sploh niso imele mladičev. Pri tem je zanimivo, da so tamkajšnji prebivalci opazili, da sta dve od gostujočih štorkelj v Logatcu obročkani. Ena ima italijanski obroček, druga slovenskega.” V Ivančni Gorici štorklja prezimuje že drugo leto zapored. Pogosto je videna na gnezdu, kar kaže na to, da gre za lokalno štorkljo. Eno štorkljo so opazili tudi na območju Dolenjega jezera, obstaja velika verjetnost, da gre za lokalni primerek. Po zadnjih podatkih so pred dnevi štorkljo opazili še na območju Žič pri Slovenskih Konjicah. “Tam so sicer konec septembra opazili še eno štorkljo, ki pa jo je zbil avtomobil. Te še ne moremo šteti kot prezimujoče, saj v to skupino spadajo tiste, ki so v Sloveniji opažene v daljšem obdobju med 15. novembrom in 15. februarjem,” pojasnjuje Gajškova.

FOTO: Simon Kovačič

Robert Šiško, ljubiteljski ornitolog in član Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, pa je dodal, da so v zadnjih letih štorkljo v zimskem času opazili tudi na območju Slovenskih goric. “V zimi 2020/2021 je ena štorklja prezimovala na območju Senarske, za zadnjo zimo nimam podatkov.”

Po letu 2000 je prezimovanje v Sloveniji začelo postajati vse bolj običajno

Po znanih podatkih je bila prva prezimujoča bela štorklja v Sloveniji registrirana leta 1973. Od takrat pa do leta 2000 beležimo posamezna opažanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin. Po letu 2000 je prezimovanje v Sloveniji začelo postajati vse bolj običajno. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa število narašča. Zgleda, da so nekateri pari kar opustili selitev (npr. par v okolici Rač).  Če smo v tej zimi do tega trenutka v Sloveniji opazili že 12 prezimujočih štorkelj, jih je bilo v zimi 2021/2022 vsega skupaj devet, zimo prej šest. Več osebkov, deset, je prezimovalo v zimi 2014/2015, le ena v letih 2006/2007, v zimskem obdobju 1999/2000 pa štorklje v Sloveniji niso prezimovale.

Prezimovanje v Sloveniji je boljša opcija kot selitev

“Zaradi vse milejših zim v Evropi, ki so posledica globalnega segrevanja, lahko bele štorklje pri nas tudi pozimi najdejo dovolj hrane za preživetje. V milih in povprečnih zimah, ko tla niso prekrita s snežno odejo, nimajo težav z iskanjem hrane. Res je, da na »zimskem meniju« ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki jim sicer gredo čez leto zelo v slast, a imajo na voljo še veliko drugih »jedi«. Pozimi se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje,” so zapisali v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Pozimi se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje.

Razlog, da se nekatere populacije belih štorkelj ne selijo več, je tudi prilagoditev na alternativne vire hrane. Bele štorklje zelo rade zahajajo na odprta smetišča, kjer se prehranjujejo praktično z odpadki. Populacija belih štorkelj v Španiji, ki gnezdi v bližini odprtega smetišča, se pravzaprav sploh ne seli več. “Tudi naše štorklje rade zahajajo na smetišča, sicer ne v Sloveniji, saj nimamo ogromnih odprtih smetišč, pač pa na selitveni poti in prezimovanju v Afriki, kar so nam pokazale naše raziskave selitvenih poti mladih belih štorkelj. Tudi v Nemčiji so ugotovili, da njihove štorklje niso preveč zahtevne glede »sonaravnosti« svojih prehranjevališč. Štiri od šestih štorkelj, vključenih v raziskavo, je skrajšalo svojo selitveno pot in prezimovalo na smetiščih v Maroku.”

Milejše zime kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.

Še nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja:

Bo štorkljo pozimi zeblo?
Bele štorklje nimajo težav s preživljanjem hladnih temperatur, selijo zaradi sezonsko odvisnih virov hrane.
Bodo štorklje pozimi lačne?
Bele štorklje lahko v milih in povprečnih zimah najdejo dovolj hrane za preživetje. Res je da ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so eni izmed pomembnih virov hrane za belo štorkljo, zato pa se več prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami, tako kot denimo sive čaplje. Nekoliko več težav pa lahko imajo, če tla prekrije debela snežna odeja. V tem primeru se lahko zgodi, da stradajo.
Kje spijo?
Za štorklje je izven gnezditvene sezone običajno, da so klateži. To pomeni, da niso vezane na eno območje in se potepajo naokrog. Nekatere štorklje res ostajajo v bližini gnezda in tudi prenočujejo na njem, vendar ni nič neobičajnega, če opazite, da bela štorklja ne prenočuje na gnezdu. Brez problema prenočuje na dimniku, strehi ali drevesu in še zdaleč ni nujno, da na isti lokaciji.
V katerih primerih beli štorklji poiščemo pomoč?
Beli štorklji poiščemo pomoč če opazimo, da je obnemogla ali poškodovana. Pozimi se včasih zgodi, da so preganjane s strani psov. Včasih se tudi rade pogrejejo na cesti, ki je bolj topla od okolice, zato so v tem času izpostavljene tudi nevarnosti trkov.
Če opazite obnemoglo ali poškodovano štorkljo pokličite na DOPPS ORNITOFON 031 439 051, da ji lahko skupaj priskrbimo ustrezno strokovno pomoč.
Kakšno je preživetje prezimujočih štorkelj?
Milejše zim, kot posledica globalnega segrevanja in prilagoditev na alternativne vire hrane omogočajo boljše preživetje belih štorkelj, ki prezimujejo v Evropi. Ob zadostni količini hrane pozimi je verjetnost preživetja v Evropi večja, kot pa je med selitvijo, ki je energetsko zelo potratna in med katero so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim.