Veliko je govora o rekordni ponudbi dela zadnji dve leti v Sloveniji. Ta se sicer znatno pozna na številu brezposelnih, ki se vztrajno niža, toda posledica je, da je med njimi vedno več ranljivih skupin. Kot so nam pojasnili na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, je 40 % vseh brezposelnih starejših, 53 % pa dolgotrajno brezposelnih. Samo 17 % tistih, ki se na novo prijavljajo v evidenco, je neposredno zaposljivih.
Zaposlenost je na rekordni ravni
Že v letu 2021 so bila, kljub novim valom epidemije, gibanja na trgu dela vzpodbudna, saj se je povečalo povpraševanje po delavcih, zaposlenost je dosegala rekordno visoke ravni, število brezposelnih pa se je hitro zniževalo. Ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, razlagajo na Zavodu za zaposlovanje. Kot navaja Statistični urad RS, smo v Sloveniji junija dosegli novo rekordno vrednost delovno aktivnih oseb. Že peti mesec zapored se je namreč število delovno aktivnih oseb povečalo, in sicer v juniju 2022 za 0,2 %, na nekaj več kot 922.300.
Vir: Statistični urad RS
Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila v juliju 2022 4,2-odstotna, za 0,2 odstotne točke nižja kot v juniju 2022 in za 0,2 odstotne točke nižja kot v juliju 2021. Na Statističnem uradu RS ocenjujejo, da je bilo v juliju 2022 brezposelnih približno 42.000 oseb, starih 15–74 let, pri čemer je bil delež moških in žensk enak (50 %). Stopnja anketne brezposelnosti med moškimi je bila v juliju 2022 3,8-odstotna, med ženskami pa 4,6-odstotna.
Niti petina brezposelnih, ki se na novo prijavljajo, ni neposredno zaposljivih
Toda na Zavodu za zaposlovanje opozarjajo, da se zaradi hitrega zniževanja števila brezposelnih po drugi strani slabša njihova struktura, še posebej se povečujeta deleža starejših (40 % od vseh brezposelnih – julij 2022) in dolgotrajno brezposelnih (53 % od vseh – julij 2022).
Od vseh brezposelnih, ki se na novo prijavljajo v evidenco, je le 17 % neposredno zaposljivih, ostali potrebujejo dodatno podporo oz. zahtevnejše ukrepe/storitve za ponovno vključitev na trg dela, kar praviloma pomeni tudi daljšo obravnavo na Zavodu.
Vir: Zavod za zaposlovanje
Število registriranih brezposelnih oseb se je zniževalo do leta 2020, ko je zaznan visok porast, na kar je v veliki meri vplivala epidemija Covid-19. V zadnjih dveh letih je število brezposelnih oseb padlo iz skoraj 90 tisoč na okoli 54 tisoč. Podatke so pripravili v Zavodu za zaposlovanje, v Službi za analitiko glede aktualnih razmer na trgu dela.
Med brezposelnimi vedno več ranljivih skupin
Zaradi zmanjševanja brezposelnosti ostaja med brezposelnimi vedno več ranljivih skupin, kot so starejši, nizko usposobljeni in pogosto hkrati dolgotrajno brezposelni, ki so za delodajalce manj zanimivi in potrebujejo dodatne spodbude za zaposlitev. S slabšanjem strukture brezposelnih se povečuje tudi razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.
Vir: Zavod za zaposlovanje
Brezposelna oseba, prijavljena na Zavodu, s svetovalcem zaposlitve dogovori in podpiše zaposlitveni načrt, v katerem opredeli poklice, v katerih bo iskala zaposlitev. To so zaposlitveni cilji brezposelne osebe in jih je lahko več. Na Zavodu statistično spremljajo registrirane brezposelne osebe po prvem zaposlitvenem cilju. Zgornja tabela prikazuje poklice, ki jih imajo brezposelne osebe izbrane kot prvi zaposlitveni cilj. Najpogostejši so delavci za preprosta dela, tajniki in delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
Največ brezposelnih je na Zavodu že vsaj tri leta
Konec julija je bilo v evidenci brezposelnih 28.645 dolgotrajno brezposelnih oseb. Glede na število podatki iz julija kažejo, da je največ iskalcev zaposlitve na Zavodu registriranih 3 leta in več. Drugi najvišji delež je na novo prijavljenih. Vse skupaj je na Zavodu 54 tisoč brezposelnih oseb.
Vir: Zavod za zaposlovanje
Ponudba del skoraj dvakrat presega iskalce zaposlitve
Prostih delovnih mest je medtem več kot 100 tisoč. Ponudba del torej skoraj dvakrat presega iskalce zaposlitve.
Vir: Zavod za zaposlovanje
Spodnja tabela prikazuje poklice, po katerih so delodajalci najpogosteje povpraševali v prvih sedmih mesecih letos. Pri interpretaciji teh podatkov je potrebno upoštevati, da Zavod razpolaga samo s podatki o tistih prostih delovnih mestih, ki so jih delodajalci sporočili ZRSZ. Od leta 2013 dalje delodajalci zasebnega sektorja niso zakonsko obvezani Zavod obveščati o prostih delovnih mestih, zato podatki o prostih delovnih mestih, s katerimi razpolaga Zavod, niso odraz celovitega povpraševanja na slovenskem trgu dela.
Vir: Zavod za zaposlovanje
Po podatkih Zavoda je torej največ prostih delovnih mest za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih in pri visokih gradnjah. Sledijo čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah. Nato pričakovano sledijo natakarji in prodajalci. Primanjkuje tudi voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev. Kot je razvidno iz zaposlitvenih ciljev brezposelnih oseb, gre za poklice, ki med njimi niso najbolj priljubljeni.
