Na gladini Družmirskega jezera (znano tudi kot Šoštanjsko jezero), ki je nastalo kot posledica desetletij rudarjenja, načrtujejo vzpostavitev plavajoče sončne elektrarne. Vlada je zanjo nedavno sprejela državni prostorski načrt, gre pa za enega največjih načrtovanih projektov sončne energije v Sloveniji, poroča Slo24.
Projekt bi pomembno prispeval k energetski samozadostnosti države
Projekt predvideva do 140 megavatov inštalirane moči in bi pomembno prispeval k energetski samozadostnosti države, kar se zdi kot inovativna rešitev, ki združuje proizvodnjo čiste energije in razvoj rekreativne infrastrukture. Namreč, lahko bo pomembno prispevala k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.
Takšni projekti so še posebej zanimivi, saj izkoriščajo že obstoječe vodne površine in ne posegajo neposredno v kmetijska ali pozidana zemljišča.
Plavajoče elektrarne so v Evropi še razmeroma redke, a hitro pridobivajo na pomenu, saj omogočajo boljši izkoristek prostora in potencialno višjo učinkovitost zaradi hlajenja panelov z vodo. Holding Slovenskih elektrarn ob tem poudarja, da plavajoče sončne elektrarne postajajo ena najbolj obetavnih tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov.
Postavljene so na različnih naravnih in umetnih vodnih površinah in ponujajo edinstvene prednosti. Sončni paneli so nameščeni na plavajočih platformah iz umetne mase ali drugih recikliranih materialov, ki so sidrane na dno vodnega telesa in se prilagajajo nihanju vode in vetra.
Nekateri prebivalci nad projektom niso ravno navdušeni
Po drugi strani pa v Šaleškem ekološkem gibanju nad projektom niso tako navdušeni. Menijo, da bi elektrarna posegla v občutljiv jezerski ekosistem, ogrozila habitate številnih vrst ter lahko negativno vplivala na kakovost vode, ob tem pa opozarjajo, da dolgoročni vplivi tovrstnih posegov še niso dovolj raziskani.
Dodajajo tudi, da obstajajo alternativne lokacije na že degradiranih industrijskih območjih, kjer bi bilo mogoče sončne elektrarne postaviti brez poseganja v naravo.
Prav tako projekt po njihovem prepričanju ogroža turistični in rekreacijski potencial območja ter spreminja značaj prostora. Opozarjajo tudi na nezaupanje v odločevalce zaradi preteklih neizpolnjenih obljub v regiji in menijo, da je bil projekt sprejet brez zadostnega sodelovanja lokalne skupnosti.
Obenem izražajo tudi pomisleke glede varnosti projekta, saj bi morebitne nesreče lahko ogrozile jezero in okolje. V ospredje postavljajo vprašanje pravice prebivalcev do odločanja o lastnem razvoju, menijo namreč, da projekt omejuje druge trajnostne razvojne možnosti, za katere se je lokalna skupnost že opredelila, še poroča Slo24.
