Pred kratkim je v medijih zaokrožila žalostna vest o učenki iz Logatca, ki je svoje življenje veliko prehitro zaključila. Razlogi javnosti niso bili razkriti, in čeprav težko izpostavimo samo enega, dejstvo ostaja, da novica ni osamljen primer. Ob zadnjih raziskavah, vezanih na počutje mladih med pandemijo, se sprašujemo, ali so novonastale stiske lahko eden izmed možnih vzrokov mladih, ki ne vidijo več drugega izhoda .
Osamljenost in duševne stiske med mladimi v porastu
V času epidemije je Mladinski svet Slovenije izvedel raziskavo med mladimi na temo sprememb, ki so se pojavile na področjih v življenju posameznikov. v Analizi je sodelovalo 743 respondentov, med njimi 92 % starih pod 30 let. 40 % med njimi je bilo študentov, 36% dijakov.
Kar 72 % vseh, ki so se izobraževali na daljavo je podalo mnenje, da je bilo občutno manj učinkovito. Najpogosteje so kot težave navedli pomanjkanja stika s sošolci in slabšo osvojitev učne snovi. Več jih je izrazilo skrb, če bodo sploh zaključili letnik.
V obdobju izolacije so mladi pogosto doživljali občutek osamljenosti. Kar 13 % pa jih je odgovorilo, da niso v tem času meli nikogar, ki bi jim pomagal in so bili prepuščeni sami sebi. O osamljenosti mladih pa pričajo tudi številni odgovori na druga vprašanja, ki so dokaz, da so mladi pogrešali socialne stike, druženja s prijatelji in sošolci …
Več sodelujočih žensk je navedlo tudi porast negativnih občutij, kot so potrtost, anksioznost in razdražljivost.
Pogled ne sme biti enoznačen
Za mnenje smo povprašali tudi Slovenski center za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Inštituta Andreja Marušiča, Univerze na Primorskem, kjer so nam razložili, da vzrok nikoli ni samo en. Res pa je, da je pandemija v življenje prinesla veliko novih izzivov in stisk na mnogih področjih. Za mlade so to predvsem izoliranost od vrstnikov, izključenost iz šolanja, manj stikov … Pa vendar v centru poudarjajo, da je samo manjšina oseb takšnih, ki v neznanih situacijah razvijejo težave v duševnem zdravju in še manj takšnih, ki razmišljajo o samomoru.
Ključnih dejavnikov tveganja je več
Iz UP IAM Slovenskega centra za raziskovanje samomora so nam sporočili tudi, da je vzrokov za poskus samomora lahko več. Med drugim lahko tveganje povzroča predhoden poskus samomora, obstoječe težave v duševnem zdravju, zgodovina samomorilnega delovanja v družini, nasilje ali zloraba v družini in podobno.
˝V času zaprtja šol mladostniki niso imeli prostora, kamor bi lahko ubežali. To je lahko dodatno tveganje, ni pa vedno tako,˝ še dodajajo, saj se je potrebno zavedati, da vsak posameznik situacije dojema različno.
Potrebno je najti moč in poiskati pomoč
Dejstvo je, da ima vsak izmed nas notranji vir moči, ki nam narekuje, kako se spopasti s težavo. Zelo pomembno je, da posameznik poskusi to moč najti, saj mu je lahko v oporo pri iskanju pomoči. Na voljo so namreč različne oblike pomoči.
Pomoč je najlažje poiskati pri prijateljih, s katerimi, kljub omejevanju stikov, ostajamo povezani skozi tehnologijo, starših, socialnih delavcih ali učiteljih.
Dostopen vir je tudi izbrani osebni zdravnik. V kolikor je stiska zelo huda in osebni zdravnik ni dosegljiv, je pomoč dostopna tudi pri dežurnem zdravniku, v psihiatrični bolnišnici, pri reševalni službi ali na katerem izmed spletnih naslovov, kjer najdemo spletne svetovalnice. Na voljo so tudi telefoni za pomoč v stiski, kot so TOM telefon za otroke in mladostnike, Klic v duševni stiski, Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik …
