Že nekajkrat smo poročali o poškodbah ali celo smrtnih izidih zaradi strelnega orožja. Zato smo se pozanimali, kako je s posestjo orožja v Sloveniji in nadzor.
Leta 2019 je bilo orožje uporabljeno kot sredstvo kaznivega dejanja v 286 primerih, leta 2020 v 319 primerih in v 254 primerih leta 2021. V prvem polletju 2022 je bilo orožje uporabljeno v 122 primerih. “Statistično gledano gre za trend upada, vendar je treba upoštevati, da navedena leta zaradi povsem drugačnih okoliščin, niso primerljiva. Izstopa dejstvo, da je orožje dejansko večinoma uporabljeno kot sredstvo storitve kaznivih dejanj zoper življenje,” so za nas pojasnili na Ministrstvu za notranje zadeve in policiji.
Temelj za posest orožja je Zakon o orožju
Zakon o orožju ureja pravice in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov v zvezi z orožjem, z namenom varovanja življenja, zdravja in varnosti ljudi ter javnega reda.
Orožje je lahko neposredno nevarno za življenje, zdravje in varnost imetnika orožja ali drugih ljudi.
“Njegova uporaba je zato omejena z osnovno razvrstitvijo na prepovedano orožje, katerega nakup ali posest nista dovoljena, in na dovoljeno orožje, za katerega nakup in posest je potrebno dovoljenje ali priglasitev. Dovoljeno orožje lahko nabavijo fizične ali pravne osebe. Najpogostejši razlogi za nabavo so: šport, lov, osebna varnost ali zbirateljstvo,” so za nas pojasnili na Ministrstvu za notranje zadeve in policiji.
Vlogo za posest orožja lahko vložijo osebe, ki so dopolnile 18 let
Kot so v nadaljevanju za nas pojasnili, vlogo za dovoljenje za nabavo orožja lahko vložijo polnoletne osebe, in sicer na upravni enoti, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, oziroma začasno prebivališče, če nimajo stalnega.
Upravičen razlog za izdajo orožne listine določa 17. člen Zakona o orožju, in sicer ima posameznik upravičen razlog za izdajo orožne listine, če:
- dokaže, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev le-te potreboval varnostno orožje;
- predloži dokazilo, da je upravičen do lovskega orožja po predpisih o lovstvu;
- predloži dokazilo o članstvu v strelski športni organizaciji;
- predloži dokaze o podaritvi ali dedovanju orožja.
Šteje se, da je izpolnjen upravičen razlog za izdajo orožne listine, če posameznik poseduje dovoljenje za zbiranje orožja. Za posedovanje in nošenje orožja mora posameznik pridobiti ustrezno orožno listino. Dovoljenje za nabavo orožja oziroma orožni posestni list pa se lahko izda tudi gospodarskim družbam, podjetnikom in drugim pravnim osebam.
“Z orožjem je potrebno ravnati skrbno, torej ga pravilno in strokovno uporabljati, nositi, prenašati in hraniti. Orožja ni dovoljeno nositi ali prenašati na javnih krajih na način, ki vznemirja ljudi, ali tako, da ga ljudje opazijo. Orožja ni dovoljeno nositi, uporabljati ali prenašati, kjer je to izrecno prepovedano,” opozarjajo. Posameznik prav tako ne sme nositi, uporabljati ali prenašati orožja, kadar je pod vplivom alkohola ali mamil, oziroma v takem psihičnem stanju, da ni več zanesljiv. Za varnost je nadvse pomembno, da je orožje vedno v brezhibnem stanju.
Za dovoljenje mora posameznik izpolnjevati določene pogoje
Posameznik pridobi orožje na podlagi dovoljenja za nabavo orožja. Posameznik mora za pridobitev dovoljenja za nabavo orožja kumulativno izpolnjevati predpisane pogoje iz 14. člena Zakona o orožju, kot so polnoletnost, ni zadržkov javnega reda, zanesljivost, upravičen razlog za nabavo, kot je na primer lov, šport, osebna varnost, opravljen zdravniški pregled za posest oziroma nošenje orožja ter opravljen preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Po pridobitvi dovoljenja za nabavo orožja oseba orožje nabavi ter ga nato registrira pri upravni enoti. Pri registracijo orožja se izda orožna listina (na primer dovoljenje za posest orožja, orožni posestni list, orožni list).
V primeru zbiranja orožja pa oseba, ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev ter izpolnjevanju pogoja hrambe orožja, najprej pridobi dovoljenje za zbiranje orožja, nato pa na podlagi dovoljenja za nabavo orožja, orožje nabavi in ga registrira v dovoljenje za zbiranje orožja.
Če dovoljenja za nabavo v šestih mesecih ne izkoristi mora vrniti na upravno enoto
Imetnik dovoljenja za nabavo orožja ob nabavi orožja izroči prodajalcu to dovoljenje, ki mu služi kot dokazilo o prodaji orožja. Prodajalec sme izročiti orožje posamezniku, ko mu ta predloži javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, podatke iz listine o istovetnosti pa mora primerjati s podatki iz dovoljenja o nabavi orožja.
Če imetnik dovoljenja za nabavo orožja tega ne izkoristi v šestih mesecih, ga mora s prilogo v osmih dneh po prenehanju njegove veljavnosti vrniti upravni enoti. Nabavo orožja mora imetnik dovoljenja priglasiti pristojnemu organu v roku osmih dni po njegovi nabavi, da orožje registrira in zaprosi za izdajo orožne listine za posest oziroma nošenje orožja.
Je v obtoku strelno orožje iz osamosvojitvene vojne?
Kot je za nas pojasnil Srečko Cehnar iz Jarenine, ki je bil v času osamosvojitvene vojne poveljnik enot teritorialne obrambe Šentilja in širše okolice, je po njegovih podatkih tako, da v obtoku najverjetneje ni orožja iz takratnega časa, dopušča pa možnost, da je bilo kaj odtujeno: “V takratnem času je verjetno tega nekaj bilo. Govorilo se je, da je bilo nekaj orožja v tistem času odtujeno.”
Kot je v nadaljevanju še dodal, je bilo orožje, ki je bilo pripadnikom teritorialne obrambe razdeljeno tudi vrnjeno. Tudi orožje, ki je bilo zaseženo je bilo predano nadrejenemu 71. Območnemu štabu TO Maribor. “Po vojni smo del orožja imeli v tajnih skladiščih in nikoli ni bilo problemov, da bi kakšno orožje izginilo,” je dodal.
Manjša možnost odtujitve orožja obstaja pri orožju enot JLA, ko so se predale 2. julija.
Podobno je za nas povedal tudi Peter Leopold, ki je bil v Občini Lenart poveljnik TO v Lenartu. Pojasnila nam je, da so imeli posebni sistem, s pomočjo katerega so evidentirali, kdo je imel katero orožje. “Tako da uradno, da bi šlo kaj mimo, je težko reči, kje pa so predali orožje se je popisalo,” je pojasni. Je pa poudaril, da bi lahko v krajih, kjer je prišlo do večjih spopadov, bilo možno, da se je kako strelno orožje izgubilo. “Na našem območju, torej upravne enote Lenart bi si upal trditi, da noben kos ni šel na črno mimo vrste,” je zatrdil.
Nadzor nad posestjo orožja opravlja inšpekcija in policija
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem Zakona o orožju pri pravnih osebah in podjetnikih opravlja Inšpektorat za notranje zadeve. Nadzor opravlja policija pa tudi organ, pristojen za carino, vsak v skladu s svojimi pooblastili. V inšpektoratu opravljajo inšpekcijski nadzor inšpektorji in inšpektorice, ki so usposobljeni za varno rokovanje z orožjem v skladu s predpisi, ki urejajo nošenje orožja v državnih organih.
Posest orožja brez ustrezne dokumentacije lahko stane tudi do 15.000 evrov
V primeru zlorabe orožja upravna enota lahko odvzame orožje in orožne listine posamezniku, ki ne izpolnjuje več pogojev določenih členov zakona.
Posest orožja brez ustrezne orožne listine je prekršek, za katerega se posameznik kaznuje z globo od 500 do 1.500 evrov, podjetnik z globo od 1.500 do 10.000 evrov in pravna oseba z globo od 3.000 do 15.000 evrov. Izreče se tudi stranska sankcija odvzema orožja.
Orožje lahko zaseže tudi policija, če gre za prepovedano orožje, orožje, za katero oseba nima orožne listine, orožje, za katero obstaja sum, da je posameznik z njim storil prekršek zoper javni red in mir ali kaznivo dejanje, orožje, ki ga posameznik nosi ali prenaša v nasprotju z določbami 8. člena ali nosi ali uporablja v nasprotju z določbami 24. člena tega zakona. Prav tako lahko policija začasno zaseže orožje v primeru suma, da posameznik ni več zanesljiv.