Pojav polarnega sija (na severni poluti ga imenujemo tudi severni sij) je povezan s povečano aktivnostjo Sonca, ki se lahko manifestira v pojavih bliščev ali koronarnih izbruhov. Ko nabiti delci s Sonca trčijo v Zemljino magnetno polje v zgornjih plasteh Zemljine atmosfere, pri tem vzburijo delce v Zemljini atmosferi in jih ionizirajo.
“Vzburjeni delci prično sevati in na zemeljskem površju je to mogoče zaznati kot osvetljene dele neba v obliki pramenov in zaves, kar imenujemo polarni sij. Običajno se polarni sij najintenzivneje pojavlja ne točno nad magnetnimi poli, pač pa 10-20 širinskih stopinj vstran, torej v subpolarnih območjih,” je za nas pojasnil predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna.
Severni sij na Islandiji.
Severni sij lahko sveti v različnih barvah
Kot je v nadaljevanju pojasnil strokovnjak, so barve polarnega sija v največji meri odvisne od plinov, ki jih nabiti delci s Sonca vzburjajo. Če ti ionizirajo atomarni kisik v višjih plasteh Zemljine atmosfere, ima polarni sij rdečkast pridih.
Polarni sij v Estoniji.
Vzburjen atomarni kisik na nižjih višinah povzroča zelenkaste odtenke, medtem ko lahko vzburjen molekularni dušik na nižjih višinah polarni sij obarva celo z modrikasto-vijoličnimi odtenki, vendar je ta inačica redkejša, saj je za njen pojav potreben močnejši curek delcev s Sonca.
Prav tako se severni sij lahko pojavi v različnih oblikah.
Pojav smo lahko opazovali tudi v Sloveniji
Polarni sij je na območju Slovenije zaradi manjše geografske širine bolj redek pojav. “Res pa je, da smo ga po letu 2000 opazovali v obdobjih večje Sončeve aktivnosti znotraj 11 letnega cikla, ali v obdobjih, ko je prišlo do večjih izbruhov nabitih delcev na Soncu, kar se lahko zgodi tudi izven maksimumov Sončeve aktivnosti.”
V noči med 15. in 16. julijem leta 2000 smo doživeli geomagnetno nevihto kategorije G5, med katero je Sončev veter dosegel hitrost več kot 1000 km/s. Polarni sij smo tako lahko opazovali do 40° geografske širine. Nebo se je takrat obarvalo v roza barvi. Spodnje fotografije so bile posnete na območju Slovenske Bistrice.
Le tri leta kasneje so lahko prebivalci Slovenske Bistrice ponovno občudovali ta nebesni spektakel. V nočeh med 29. in 30. ter 30. in 31. oktobra 2003 smo doživeli dva velika geomagnetna viharja kategorije. Prvo noč je bila cela Slovenija pokrita z oblaki, v noči iz 30. na 31. oktobra pa smo lahko opazovali čudovit polarni sij, katerega rdeči vrhovi so segali skoraj do zenita.
Novembra istega leta so sij lahko opazovali in fotografirali v Radmirju pri Ljubnem. Od mraka do druge ure zjutraj so prebivalci lahko opazovali izjemno živahno predstavo polarnega sija v Sloveniji doslej. Takrat je žarel v zeleni, rumeni in rdeči barvi.
V nočeh od 7. do 9. novembra 2004 je bil severni sij celo močnejši podnevi kot ponoči. Šibek polarni sij se je pojavil tudi leta 2005. Kljub temu, da je polna luna motila opazovanje, smo ga lahko videli po celi Sloveniji.
Severni sij tudi nad Mariborom
“Osebno sem lahko opazoval polarni sij v Mariboru brez večjih težav jeseni 2003 in jeseni 2004, ko je bilo Sonce nekoliko bolj aktivno,” je dejal Žiberna.
V nadaljevanju je še dodal, da je v vsakem primeru pri opazovanju polarnega sija na nižjih geografskih širinah bolje izbrati čim bolj temno lokacijo, s čim nižjo stopnjo svetlobnega onesnaženja, predvsem v severni smeri. Svetloba polarnega sija, še zlasti če gre za rdeče obarvan polarni sij se namreč lahko izgubi v oranžni svetlobi svetlobne kupole nad mesti, kjer še vedno prevladujejo visokotlačne natrijeve sijalke (te sevajo pretežno v oranžnem delu spektra).
Po njegovih podatkih smo sij lahko videli tudi 2011 in marca 2015, “vendar ne bom dal roke v ogenj, da se to ni zgodilo tudi kdaj kasneje”.
Kdaj lahko ponovno opazujemo barvno igro?
Sicer je pojav severnega sija težko napovedati, a predvidoma ga bomo lahko pričakovali leta 2025, saj lahko pojav opazujemo v obdobjih večje Sončeve aktivnosti znotraj 11 letnega cikla.
Za napovedovanje severnega sija so na voljo nekatere spletne strani. Sem sodijo na primer Space Weather Prediction Center ali Aurora service.
