Velikokrat se soočamo s pomanjkanjem časa, zaradi česar vedno pogosteje posegamo po predelani hrani. Problem se pojavi, saj ta pogosto vsebuje veliko maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli. Povprečen potrošnik pa nima ne časa ne znanja razlikovati med ‘boljšim’ in ‘slabšim’ prehranskim profilom živila. Zato si potrošniške organizacije že vrsto let prizadevajo za uvedbo obveznega, poenotenega načina prikazovanja hranilne vrednosti na sprednji strani izdelka z uporabo barvnega kodiranja. V Sloveniji si lahko trenutno pomagamo z aplikacijo VešKajJeš. Preverili smo, kako koristna je in koliko izdelkov sploh ima v bazi.
Predelana hrana je pogosteje polna maščob, sladkorja in soli
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so za nas pojasnili, da je potrebno na jedilnik zaradi zdravega in uravnoteženega prehranjevanja vključevati živila z ustreznim prehranskim profilom. To najlažje dosežemo tako, da uživamo nepredelana, sveža in lokalna živila. Vendar to žal vedno ni možno uresničiti, saj nas sodobni način življenja velikokrat prisili, da posegamo tudi po predelani hrani. Problem tovrstne hrane pa je, da (pre)pogosto vsebuje veliko maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli.
Sodoben potrošnik se sooča s težavo, saj zaradi pomanjkanja časa in znanja pogosto pregleda le sprednjo stran embalaže, ki je pravzaprav v veliki meri oglasni prostor izdelka. Manj pogosto preveri sestavine in hranilno tabelo, ki je “skrita” na hrbtni strani embalaže in še takrat pogosto ne razume, kaj konkretno pomenijo te številke.
Posebej zaskrbljujoč je delež oseb oseb s prekomerno telesno maso
Na ZPS zato pozivajo, da je ključen preprost prikaz teh podatkov na sprednji strani embalaže. “Pomen preprostega prikaza teh podatkov potrjujejo tudi znanstvene raziskave. Raziskovalci so namreč ugotovili, da pri tako prikazanih podatkih večina potrošnikov zna razlikovati med ‘boljšim’ in ‘slabšim’ prehranskim profilom živila in bistveno lažje izbere tistega z ugodnejšo hranilno sestavo,” so še pojasnili na organizaciji.
Splošna vodila glede vsebnosti izdelkov. Vir: veskajjes.si
Zaradi skrb-vzbujajočega visokega deleža oseb s prekomerno telesno maso in debelostjo, tako pri odraslih kot otrocih v Evropi, so potrošniške organizacije pod okriljem Evropske potrošniške organizacije BEUC skupaj z Evropsko mrežo za srce in Evropsko zvezo za javno zdravje poslale skupno pismo Evropski komisiji, naj čim prej predloži svoj predlog o označevanju hranilne vrednosti na sprednji strani embalaže. Kaj pa lahko storimo medtem?
Hitra pomoč: Aplikacija, ki se bo obarvala glede na prehranski profil živila
V Sloveniji si lahko potrošniki pomagajo z brezplačno aplikacijo VešKajJeš, ki s skeniranjem črtne kode živila poda informacijo o njegovem prehranskem profilu v obliki barvnega kodiranja. Aplikacija VešKajJeš številke o vsebnosti soli, sladkorja, maščob in nasičenih maščob na 100 g oziroma 100 ml izdelka v hipu prikaže v barvah prehranskega semaforja. Nižje vrednosti se obarvajo zeleno, srednje oranžno, visoke pa rdeče.
Za živila, ki jim na prehranskem semaforju zasveti rdeča luč, velja opozorilo, da jih ne uživajmo v večjih količinah in preveč pogosto. Zelena pomeni, da je vsebnost primerna zdravemu prehranjevanju. Oranžna medtem opozarja, da vsebnost ni najboljša, zato izdelka ne smemo uživati preveč pogosto.
Pri nekaterih izdelkih (oz. skupini izdelkov) se vrednosti po skeniranju v aplikaciji obarvajo v sivo. Med njih spadajo enostavna živila, kot so jajca, riž ali stročnice, kjer označevanje hranilne vrednosti po zakonodaji ni obvezno. Sivina se bo pojavila tudi pri živilih, ki jih je potrebno pred uživanjem pripraviti – juhe iz vrečke, instant napitki, sirupi… V bazi aplikacije za tovrstne izdelke ni zanesljivih podatkov o hranilni sestavi živila, pripravljenega po navodilih proizvajalca.
Pri izdelkih, ki vsebujejo sladila, se bo medtem v sivo obarvala vsebnost sladkorja. Enako se bodo obarvale tudi energijske pijače, ki zaradi poživil niso primerne za vsakodnevno uživanje in vsekakor ne za žejo, saj lahko z njimi hitro presežemo denimo vnos kofeina.
Kako pogosto se zgodi, da izdelka ni v bazi?
Na Maribor24.si smo preverili tudi, kako pogosto se zgodi, da aplikacija nima podatkov o živilu. V bazi je trenutno okoli 45.000 predpakiranih živil. Z veliko večino izdelkov, ki smo jih z aplikacijo “poskenirali”, tako ni bilo problema. Izdelka najpogosteje ni bilo v bazi, če je šlo za živilo, ki je na policah krajši čas, ali če je šlo za nekaj takega, kar se ne prodaja v veliko trgovinah. Toda tudi takrat lahko preverite, ali je izdelek dobra izbira za vas, vendar boste morali vložiti malo več časa.
Na spletni strani aplikacije je namreč na voljo prehranski semafor, kjer lahko vnesete vsebnosti, ki se vam bodo prav tako obarvale zeleno, oranžno (rumeno) ali rdeče. Če želite, pa lahko izdelek dodate v bazo aplikacije. V tem primeru priložite fotografije sprednje strani izdelka, strani s podatki o hranilni vrednosti in stran s sestavinami. Nato vnesete trgovino, kjer ste izdelek kupili in morebitno opombo. Živilo bo dodano v bazo in naslednja oseba, ki jo bo zanimala njegova hranilna vrednost, ga bo lahko le še poskenirala.
