V preteklih letih je bilo veliko raziskav posvečenih vplivu epidemij in pandemij na duševno zdravje populacije. Splošne ugotovitve nakazujejo na povečanje anksioznosti, depresije, težav z nespečnostjo, prekomernega uživanja alkohola in drugih psihoaktivnih substanc ter porast nasilja. Podatki kažejo, da so med vsemi naštetimi najbolj v porastu anksiozne motnje. Eden od vzrokov za njihovo porast je vsakodnevna izpostavljenost novicam o obolevnosti in umrljivosti zaradi okužbe z novim koronavirusom.

“Med dejavnike tveganja za razvoj motnje sodijo tudi specifične osebnostne lastnosti, na primer pretirana zaskrbljenost in previdnost, pesimizem glede prihodnosti. Negativen vpliv na duševno zdravje pa ima prav tako trajanje epidemije in negotovost glede tega, kdaj se bo življenje vrnilo na ustaljene tirnice,” sta za nas pojasnili Tara Klun, mag. psih. in Staša Žibrat, mag. psih., specializantka klin. psih. iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

V medijih so odmevali predvsem primeri jeze in agresije, ki so jih sprožila preverjanje pogoja PCT, osebnega dokumenta in katerih tarče so bili številni zaposleni.

Jeza se ne izrazi vedno v agresiji

Posameznik se običajno začne vesti nestrpno oziroma agresivno, ko je jezen. Jeza je osnovno čustvo, ki jo sproži naša interpretacija situacije. Razjezimo se, ko v določeni situaciji ocenimo, da so kršena naša pravila, svoboščine, prepričanja ali pa da doživljamo kakšno frustracijo, izgubo oziroma na splošno, ko ocenimo, da se nam dogaja določena krivica. “Če potegnemo vzporednico z epidemijo covid-19 lahko zaključimo, da si mnogo ljudi razlaga omejitve in ukrepe za zajezitev virusa kot kršenje njihovih osnovnih pravic oziroma svoboščin,” sta za nas pojasnili psihologinji iz mariborskega UKC-ja. Sem sodijo na primer pravica do prostega gibanja in dostopa do različnih storitev, nekateri so doživeli tudi izgube, kot je izguba službe.

“Pomembno pa je povedati, da ni vsak jezen človek tudi nestrpen ali agresiven. Večina ljudi zmore svojo jezo obvladati in usmeriti v bolj sprejemljivo vedenje. Obstaja pa majhen odstotek tistih, ki bodo postali besedno ali fizično agresivni. Za te posameznike je v večji meri značilno, da agresijo vidijo kot sredstvo za dosego cilja in edini način izražanja svojega mnenja. Takšni posamezniki se tudi težje prilagajajo drugim in spremembam nasploh.”

Omejitve in ukrepi za zajezitev koronavirusa bolj razjezijo tiste, ki dvomijo v mnenje odločevalcev, verjamejo v teorije zarote in gojijo tako imenovan nerealistični optimizem. “Nerealistični optimizem je osebnostna lastnost, za katero je značilno podcenjevanje verjetnosti, da se bodo zgodili negativni dogodki, v tem primeru, da bodo zboleli zaradi koronavirusa 19,” dodajata strokovnjakinji.

Raziskave prav tako kažejo, da uživanje alkohola in drugih psihoaktivnih substanc poveča tveganje za agresivno vedenje. K agresiji lahko pripomorejo tudi nekatere duševne motnje, kot so psihoze, osebnostne motnje, demence.

Preverjanja pogoja PCT dojamejo nekateri kot poseganje v svoje pravice

Epidemija je prinesla v naša življenja dodaten stres in veliko sprememb, na katera se je potrebno nenehno prilagajati, zaradi česar smo ljudje že na splošno manj potrpežljivi. “Večina ljudi vseeno nima težav s preverjanjem PCT pogoja, medtem ko manjši delež to dojema kot poseganje v njihove pravice, svoboščine, kar lahko pri njih sproži jezne ali agresivne odzive,” pojasnjujeta psihologinji ter dodajata, da strožje preverjanje pogoja PCT lahko nekateri interpretirajo kot še večje poseganje v njihove pravice, zaradi česar so lahko tudi njihovi odzivi bolj burni. Ljudem, ki pa v obstoj virusa ne verjamejo, se takšni ukrepi zdijo povsem nepotrebni in jih zato še posebej jezijo.

Zato so tarče tudi zaposleni bencinskih servisov, pismonoše in zdravstveni delavci

Številni mediji, domači in tuji, so poročali o nasilnem vedenju, ki so usmerjene v zaposlene bencinskega servisa, pismonoše. Tudi pri nas je na bencinskih servisih prišlo do napadov zaposlenih in študentov, ki pri strankah preverjajo izpolnjevanje pogoja PCT. Pri nas gre večinoma za verbalno nasilje in manjša protestna dejanja, kot se je zgodilo na primer na bencinskem servisu, kjer je ena od strank svoje vozilo pustila na črpalki, odstraniti ga je morala policija.

Kot pojasnjujeta psihologinji gre za storitve in dobrine, ki jih večina ljudi dojema kot življenjsko nujne, ter kjer je vsak dan velik pretok ljudi, zato so ti zaposleni pogosteje tarča takšnih napadov. Tekom epidemije se je pojavil tudi velik porast verbalnih in fizičnih napadov, usmerjenih na zdravstvene delavce po vsem svetu.

“Ljudje se različno odzivamo na frustracije. Nekateri jeze navzven sploh ne izrazijo, nekateri odreagirajo z razdražljivostjo, nekateri pa v obliki verbalne ali fizične agresije. Ob tem je pomembno poudariti, da pri večini ljudi jeza ne preide v fizično agresijo. Le-ta je običajno posledica delovanja številnih dejavnikov, na primer velike intenzivnosti jeze, pomanjkanja inhibicije oziroma zavor, vpliva psihoaktivnih substanc, duševnih bolezni.”

Tako lahko sami ukrepamo proti napetosti in nestrpnosti

Kot sta pojasnili psihologinji je manjša količina jeze pogosto pozitivna, saj nam omogoča doseganje cilja. V tem primeru bo naše vedenje konstruktivno in sprejemljivo. Če pa je jeze preveč in se le-ta stopnjuje v verbalno ali fizično agresijo, smo pri doseganju cilja večinoma neučinkoviti. Če sami sebe prepoznamo v tem, da na omejitve odreagiramo napeto, nestrpno ali celo agresivno, se je smiselno vprašati “Kaj smo s svojim vedenjem dosegli ter ali smo s tem uresničili svoj cilj?”.

“Z agresijo do tistega, ki preverja PCT pogoj, ne bomo dosegli svojega cilja, na primer ne bomo napolnili rezervoarja svojega avtomobila. Poleg tega to vedenje ne bo prineslo resničnih sprememb na področju ukrepov za zajezitev koronavirusa.” Pri obvladovanju napetosti in nestrpnosti lahko uporabimo t. i. stop tehniko ali tehniko semaforja, ki služi zaustavljanju agresivnih odzivov.

V mislih si vizualiziramo semafor:

  • Rdeča: ko opazite, da se boste razjezili, se ustavite (recite si stop, umaknite se iz situacije in v mislih odštevajte navzdol po 1 od 10)
  • Oranžna: počakajte, da jeza upade in razmislite o drugačnih možnih odzivih
  • Zelena: ukrepajte na način, ki je sprejemljiv in konstruktiven.

“Če se na splošno ocenimo kot hitro vzkipljivo in jezno osebo, lahko pomaga trening tehnik sproščanja. Navodila za izvajanje lahko najdete v knjigah ali na spletu. Jezo lahko sproščamo tudi na druge, družbeno sprejemljivejše načine, kot je pisanje dnevnika, tek, plavanje, borilne veščine. Naučimo se tudi prepoznati lastne sprožilce jeze. Vprašamo se, v katerih situacijah se razjezimo bolj in v katerih manj. Tistim situacijam, v katerih se bolj razjezimo in na katere ne moremo vplivati oz. jih ne moremo spremeniti, se raje izognemo. Če nas preverjanje PCT pogoja zelo frustrira, lahko na primer pošljemo v trgovino drugega družinskega člana.”

Če smo tarča napada poskušamo ostati mirni

Predstavljajmo si situacijo pred nakupovalnim centrom, kjer zaposleni preverja PCT pogoj za vstop. Približa se mu oseba, ki ob prošnji za osebni dokument odreagira z besedno agresijo in žaljivkami. Poskušamo ostati mirni. Osebe ne prekinjamo in se je ne poskušamo dotikati ali je omejevati. Počakamo, da se oseba nekoliko umiri.

Opišemo, kaj vidimo in se pri tem ne osredotočamo na vedenje, ampak na čustvo: “Vidim, da ste vznemirjeni/v stiski/jezni.”

Povzamemo: “Rekli ste, da je PCT pogoj eno samo omejevanje in da ga nimam pravice preverjati.”

Zaprosimo za razumevanje: “Prosim vas, da poskusite razumeti moj položaj. Tudi mene je prizadela epidemija in z njo povezani ukrepi. Opravljam naloge, ki jih odreja delodajalec. Ker ne želim izgubiti službe, vas bom prosil, da mi pokažete pogoj PCT. Če pa tega ne želite storiti, vas lepo prosim, da zapustite trgovino/nakupovalno središče/ipd.”