Delodajalci ostro proti prevalitvi stroškov testiranja na podjetja

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so v današnjem sporočilu za javnost poudarili, da je ukrep, na podlagi katerega se bodo morali zaposleni v devetih gospodarskih dejavnostih, ki niso cepljeni proti covidu-19 ali bolezni niso preboleli, od 23. avgusta dalje obvezno testirati s hitrim testom vsakih 48 ur oz. PCR testom vsakih 72 ur, z organizacijskega vidika neizvedljiv in finančno nevzdržen.

Gospodarstvo nima več rezerv

Po njihovih navedbah gospodarstvo nima več nobenih rezerv. Izvajanje gospodarske dejavnosti je zaradi vseh omejitev doma in po svetu zelo zahtevno in posledično stroškovno obremenjujoče, so zapisali. “Zadnjih ukrepov za pomoč v okviru protikoronske zakonodaje glavnina podjetij ni bila deležna, zato so kakršnekoli nove obremenitve gospodarstva v celoti nesprejemljive in jim ostro nasprotujemo,” so dodali.

Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ločeno opozorili, da strošek hitrih testov proti covidu-19 kot pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) ne sme iti v breme delodajalcev, saj bi to zanje predstavljalo previsok strošek.

Tako na primer šole vožnje ocenjujejo, da bi mesečni strošek testiranja ob predpostavki, da se bo morala testirati tretjina zaposlenih, nanesel 54.000 evrov. Skupina v dejavnosti čistilnih servisov navaja mesečni strošek med 30.000 do 50.000 evrov. V turizmu in gostinstvu pa bi okvirni mesečni strošek testiranja na 48 ur v majhnem podjetju znašal okoli 1700 evrov, v srednje velikem podjetju okoli 41.700 evrov, v velikem podjetju pa 125.000 evrov.

Predstavniki TZS, ZDS in ZDOPS ob tem izpostavljajo, da tovrstni ukrepi ne izhajajo iz tveganja na delovnem mestu, temveč je njihov namen splošna varnost državljanov na podlagi zakona o nalezljivih bolezni.

Vlada naj poišče ustrezne rešitve

Vlado zato pozivajo, naj poišče bolj ustrezne rešitve, denimo v okviru državnega proračuna kot prehodne/začasne oblike, možne naj bi bile tudi različne oblike zavarovanj državljanov ali pomoč iz evropskih skladov. Poleg tega pogrešajo tudi strategijo prilagoditve zdravstvenega sistema, da bo obvladoval epidemijo.

V GZS pa navajajo “da pogoj PCT ni povezan z oceno tveganja pri posameznem delodajalcu, prav tako ne gre za pogoj, ki bi ga za opravljanje dela zahteval delodajalec”. Prepričani so, da se s prevalitvijo stroškov testiranja z države na delodajalce ne bo doseglo višje precepljenosti prebivalstva, ki da je predpogoj za mirnejšo jesen in šibkejši četrti val.

“Vsak posameznik mora sprejeti odgovornost za svoje odločitve ter posledice, ki jih te prinašajo. Od kolektivne odgovornosti je treba preiti na individualno odgovornost vsakega posameznika. Le z višjim deležem precepljenosti prebivalstva pa bo mogoče doseči višjo imunost,” so odločni.

Na vlado so v tej luči naslovili apel, naj opusti tudi brezplačno testiranje javnih uslužbencev, na delovnih mestih v javnem sektorju, kjer je višja stopnja tveganja (zdravstvo, šolstvo, domovi za starejše in podobno), pa naj poskrbi za čim višjo precepljenost.

Predlagajo še, da se predviden rok brezplačnih testov podaljša s 23. avgusta na 15. september, saj da naj bi se nekateri odločali za cepljenje po povratku z dopustov.

TZS, ZDS in ZDOPS medtem državljane pozivajo, naj “v situaciji nenehnega porasta števila okužb ravnajo kar se da odgovorno, saj se gospodarske razmere iz dneva v dan bolj zaostrujejo”.