Danes zaznamujemo dan spomina na mrtve, kot je uradno ime državnega praznika in dela prostega dne. V Katoliški cerkvi pa ta dan obhajajo praznik vseh svetih, ki ima bistveno drugačen poudarek: ne gre le za spomin na pokojne, temveč tudi za praznovanje svetosti in upanje v večno življenje.

"Na ta dan spominjamo vseh naših pokojnih, ki so že v nebesih"

Da je pomembno, kako praznik poimenujemo, opozarja tudi Igor Ignacij Novak, dekan in župnik v Šentilju: "Prvi november je starodavni cerkveni praznik, ki ga imenujemo dan vseh svetih. Zakaj? Zato, ker se na ta dan spominjamo vseh naših pokojnih, ki so že v nebesih, torej tistih, ki so že pri Bogu. Na ta dan se zberemo v cerkvi, obhajamo sveto mašo in prižigamo sveče na grobovih. Seveda tudi molimo za pokojne."

Drugi november pa je, nadaljuje sogovornik, dan vseh vernih rajnih: "Torej vseh naših pokojnih, ki so umrli, vendar še niso v nebesih. Še se namreč pripravljajo na vstop v nebesa. Zato je naša dolžnost, da molimo zanje in opravimo kakšno dobro delo v njihov spomin. Spomnimo se jih tudi pri sveti maši. Skratka, tako prvi kot drugi november sta izrazito usmerjena v temeljno resničnost naše krščanske vere, to je vero v večno življenje."

Dan mrtvih izhaja iz časov socialistične Jugoslavije 

Izraz dan mrtvih se je uradno utrdil po drugi svetovni vojni v času socialistične Jugoslavije. Takratna oblast je želela praznik ločiti od cerkvene tradicije in ga preoblikovati v splošno družben, posveten praznik. Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je ime praznika uradno spremenilo v dan spomina na mrtve.

"Tudi poimenovanje dan spomina na mrtve ne ustreza vsebini naše vere, saj kristjani praznujemo življenje, ne smrti. Praznujemo večno življenje. V tem smislu gre za nekakšno ateistično imenovanje krščanskega praznika."

Praznik vseh svetih je Cerkev na vzhodu praznovala že v 4. stoletju, iz Galije pa se je praznovanje v 9. stoletju razširilo tudi v zahodno Cerkev. Sprva so praznovali le mučence. Papež Gregor III. (731‒741) je v Rimu posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in svetnikom, papež Gregor IV. (827‒844) pa je praznik s 13. maja prestavil na 1. november. Razlog za uvedbo praznika je bilo naraščajoče število svetnikov, zaradi česar se vsakega posebej niso mogli več spominjati v bogoslužju.

Igor Ignacij Novak ob koncu opozori, da še vedno opaža, da ljudje pretiravajo s cvetjem in okraševanjem grobov. "Pomembnejša od zunanjega videza je molitev za pokojne. Poleg tega bi morali za grobove skrbeti vse leto, ne le enkrat na leto."