Nedavno smo poročali o veliki spremembi na področju konoplje, o kateri bo med 2. in 6. marcem 2020 na 63. zasedanju Komisije Združenih narodov za droge glasovalo 53 držav. Odločali bodo o implementaciji šestih novih priporočil Svetovne zdravstvene organizacije, po katerih konoplja v grobem rečeno nič več ne bo veljala za nevarno substanco. Glasovalno pravico ima 13 članic EU, Slovenije sicer ni med njimi. Kljub temu pa bo Slovenija kot podpisnica Konvencije o drogah iz leta 1961 in 1972 v okrilju Svetovne zdravstvene organizacije morala upoštevati nova določila konvencije. Če tega ne stori, avtomatsko krši mednarodni dogovor oz. konvencijo, ki je po hiearhiji nadrejena vsem zakonom kake države.

Konoplja bo končno zadihala

Spomnimo, konoplja in hašiš bosta premeščena v skupino snovi, ki so pretežno neškodljive zdravju, omogočena naj bi bila celo raba v hortikulturne namene (kot je denimo že leta v Avstriji). Konoplja bo glede na nove svetovne smernice tako končno rešena desetletij podjarmljenja že od septembra 2020.

V mediju Maribor24 smo pred dobrim mesecem dni s strani Civilnega združenja za zaščito človekovih pravic prejeli dokumente, ki so jih prejeli 12. in 13. decembra na 62. ponovnem zasedanju komisije o narkotičnih drogah (Reconvened Sixty-second Session of the Commission on Narcotic Drugs). Zasedanja so se udeležile vse države članice EU in podpisnice konvencije o prepovedanih drogah iz leta 1961, cilj pa je bil prejete informacije predati vodstvom svojih držav.

Spremenjenih bo 6 točk, na ministrstvu pa se niso opredelili, kaj točno to pomeni za nas

Kot so za naš medij sporočili z Ministrstva za zdravje, je Strokovni odbor za odvisnost od drog Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) 24. januarja 2019 generalnemu sekretarju Združenih narodov predložil šest priporočil za uvrstitve kanabisa na seznam snovi, ki je priložen konvencijam. V priporočilih Svetovna zdravstvena organizacija predlaga, da CND razvrsti kanabis in snovi iz kanabisa na nov način. Razlog SZO za pripravo predloga o drugačni razvrstitvi kanabisa je, da bi se kanabis in snovi iz kanabisa lahko uporabljali v zdravstvene namene in bili hkrati pod ustreznim nadzorom.

Na ministrstvu za zdravje niso odgovorili, kaj točno spremembe pomenijo za Slovenijo oz. kako bodo implementirali predvidene spremembe. Prav tako niso odgovorili, zakaj ima konoplja v Sloveniji že status gojenja v medicinske namene, zdravniki pa o njej ne vedo nič, niti je ne predpisujejo. 

Sintetični THC ob boku s “pravim”

Po priporočilih se naj kanabis in hašiš preselita v I skupino nenevarnih substanc, s čimer se ohrani nadzor nad substanco, hkrati pa bo slednja omogočena v medicinske namene. Izvlečki iz CBD pa sploh ne bodo več del konvencije. Medtem bodo sintetični pripravki uvrščeni v skupino I, ki je prvenstveno omejena na medicinsko rabo snovi. Izomeri THC, učinkovine konoplje, ki povzroča omamo, bodo uvrščeni v I skupino, a le pod pogojem, če bodo hkrati odredili, da se v to skupino nenevarnih substanc umestijo tudi sintetični pripravki (dronabinol in njegovi stereoizomeri. Ekstrakti in tinkture bodo izbrisani iz Tabele I Enotne konvencije o mamilih.

Stališče Slovenije? V glavnem se strinjajo z novimi smernicami, to pa je tudi vse

In kakšne praktične spremembe se obetajo v Sloveniji? Tega očitno ne ve nihče. Prav tako pričakujemo še odgovor s kabineta premiera Šarca, ki je pred novoletnimi prazniki poleg Ministrstva za zdravje prav tako prejel dokumentacijo o predvidenih spremembah. Svet Evropske unije je pripravil pogajalsko stališče do dokumenta SZO o novi razvrstitvi kanabisa in z njim povezanih snovi. Svoje stališče ima tudi Slovenija.

Pogajalsko stališče, ki ga kot članica EU zastopa tudi Republika Slovenija, je v nekaterih delih enaka stališču Svetovne zdravstvene organizacije. Sami zavzemajo stališče, da se kanabis in hašiš črtata iz IV Enotne konvencije o mamilih, kamor sodijo zdravju najnevarnejše substance, ter da se pripravke iz CBD izbriše iz same Konvencije. Po drugi strani glede tinktur in izvlečkov očitno nimajo stališča in bodo čakali na nadaljnja priporočila Strokovnega odbora za odvisnosti od drog.

Sledijo lahko večmilijonske kazni

A ker na vprašanje, kaj točno to pomeni za Slovence in kako se bo implementacija novih smernic Konvencije poznala tudi pri nas, niso odgovorili, smo se obrnili na Civilno združenje za zaščito človekovih pravic. Odgovorili so nam, da če marca resnično pride do sprejema katerekoli predlagane spremembe, je Slovenija kot podpisnica konvencije avtomatsko podrejena njenim določilom. “Vse konvencije so po hierarhiji zakonodaje nadrejene zakonom in podzakonskim aktom ter ostalim predpisom,” pravijo. Slovenija bo predlagane spremembe tako morala ustrezno implementirati in regulirati v svoji zakonodaji.

“Če smernicam ne bo sledila, bodo pač sankcije, katere so določene, kadar se kršijo mednarodni dogovori,” so še dejali in dodali primer, da smo morali samo za neupoštevanje Kjotskega sporazuma plačati vrtoglavih 80 milijonov evrov.