Ali mora biti delavec med bolniških staležem ves čas doma? Sme v trgovino, na sprehod, po otroka v šolo ali celo v drug kraj? In kaj se zgodi, če ga ob nadzoru ni doma? Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so pojasnili, da za vse zavarovalnice ne veljajo enaka pravila. Ključno je zdravstveno stanje in režim ravnanja, ki ga določi zdravnik.

Bolniška ne pomeni nujno, da morate biti ves čas doma

Kot pojasnjujejo na ZZZS, ni nujno, da je oseba med bolniškim staležem ves čas doma. Gibanje je odvisno od zdravstvenega stanja ter navodil oziroma režima ravnanja, ki ga določi zdravnik.

»Režim mora biti prilagojen zdravstvenemu stanju, bolezni oziroma poškodbi in fazi zdravljenja,« so pojasnili.

[[image_2_article_93238]]

Obstaja sedem režimov ravnanja, ki se razlikujejo po stopnji omejitve gibanja. Pri najstrožjem mora biti oseba praviloma doma oziroma na kraju bivanja, razen kadar je odsotnost upravičena zaradi zdravstvenih storitev ali drugih dovoljenih razlogov. Ko se zdravstveno stanje izboljšuje, se lahko režim postopoma razširi.

Sprehod, plavanje in vadba so lahko celo dovoljeni

Pri širših režimih so lahko dovoljeni sprehodi, ustrezna telesna vadba, plavanje, sprostitvene tehnike in druge aktivnosti, če so zdravstveno utemeljene.

»Namen režima je omogočiti takšno gibanje, ki podpira zdravljenje in ne škoduje zdravstvenemu stanju,« poudarjajo na ZZZS.

Enotnega odgovora zato ni niti pri vsakdanjih opravkih. Ali sme oseba v trgovino, lekarno, na kavo, na sprehod ali po otroka v vrtec oziroma v šolo, je treba presojati glede na konkretna zdravnikova navodila in okoliščine. Pri strožjih režimih so izhodi bistveno bolj omejeni, pri širših pa je gibanja zunaj doma lahko dovoljeno.

V drug kraj v Sloveniji lahko, v tujino praviloma ne

Če predpisani režim to dopušča, se lahko oseba giblje tudi zunaj kraja bivanja oziroma odide v drug kraj v Sloveniji. Pri širših režimih so lahko, če so skladni z zdravstvenimi navodili, dovoljeni tudi odhodi v slovenska zdravilišča, hribe ali na slovensko obalo.

[[image_1_article_93238]]

»Za odhod v tujino veljajo strožja pravila. Oseba, ki je začasno nezmožna za delo, praviloma ne sme potovati v tujino,« pojasnjujejo.

Izjemoma lahko potovanje dovoli imenovani zdravnik ZZZS, če je potrebno zaradi zdravstvene storitve ali drugega upravičenega raloga in ne vpliva negativno na zdravstveno stanje. Dopust oziroma zgolj želja po počitku ali spremembi okolja sama po sebi ni upravičen razlog za odhod v tujino.

Kaj se zgodi, če nadzornik potrka, vas pa ni doma?

Kadar se nadomestilo plače izplačuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, lahko imenovani zdravnik ZZZS odredi laični nadzor. Opravi ga pooblaščenski nadzornik, ki ne presoja zdravstvenega stanja, temveč preverja, ali zavarovanec spoštuje zdravnikova navodila in predpisani režim. 

»Če nadzornik osebe ob obisku na naslovu ne najde, to zabeleži v poročilu o nadzoru,« so pojasnili na ZZZS.

To še ne pomeni avtomatično, da je oseba kršila pravila. O tem na podlagi vseh razpoložljivih okoliščin odloči imenovani zdravnik ZZZS. Pomembno je torej, kakšen režim je bil osebi določen in zakaj je bila v času obiska odsotna.

Zaradi kršitve lahko brez nadomestila ostanete do 30 dni

Če se ugotovi kršitev navodil med začasno zadržanostjo od dela, se lahko zavarovancu odvzame nadomestilo plače od dneva ugotovoljene kršitve do konca bolniškega staleža, vendar največ za 30 dni. »Prva ugotovljena kršitev v petih letih sama po sebi ne pomeni odvzema nadomestila, temveč druga in naslednja taka kršitev v tem obdobju,« navajajo na ZZZS. Drugače je pri opravljanju pridobitnega dela med bolniškim staležem. V takšnem primeru se nadomestilo odvzame vsakič, ko je takšno ravnanje ugotovljeno. Imenovani zdravnik lahko glede na zdravstveno stanje in okoliščine odloči tudi o zaključku bolniškega staleža ali nadaljevanju odsotnosti v krajšem delovnem času. 

Od 1. januarja do 31. avgusta 2026 je ZZZS izvedel 6.884 laičnih nadzorov. Kršitev so ugotovili približno pri 5,2 odstotka nadzorov, kar je po njihov navedbah primerljivo s predhodnim letom. Pri številu je treba upoštevati, da je lahko isti zavarovanec v posameznem primeru deležen več obiskov oziroma nadzorov. »Najpogosteje se ugotavljata kršitev navodil oziroma režima ravnanja med bolniškim staležem ter opravljanje pridobitnega dela v času začasne zadržanosti od dela,« so navedli.

Čeprav ZZZS letos izvaja več sistemskih aktivnosti na področju nadzora in bolniških odsotnosti, podatki po njihovih besedah ne kažejo izrazitega povečanja deleža ugotovljenih kršitev.

Delodajalec lahko po novem vidi elektronska navodila

S 1. julijem 2026 so bila uvedena elektronska navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (eNR). Osebni oziroma nadomestni zdravnik jih izda ob začetku bolniškega staleža, ob spremembi navodil ali ob spremembi razloga zadržanosti. Elektronsko navodilo vsebuje predvsem podatke o dovoljenem ravnanju oziroma aktivnostih ter obdobju njihove veljavnosti. Delodajalec lahko do teh podatkov dostopa prek sistema SPOT in se tako seznani z navodili, ki jih mora zavarovanec upoštevati med bolniškim staležem.

Na ZZZS ob tem opozarjajo, da eNR ne nadomešča podatkov, potrebnih za končni obračun nadomestila, navodila, izdana pred 1. julijem 2026, pa se v elektronski sistem ne vpisujejo za nazaj.