Policija se mora pri tem vzdrževati nerazumnih omejitev teh svoboščin, hkrati pa mora aktivno varovati njuno izvrševanje, so jo povzeli na MNZ.

Ministrstvo za notranje zadeve je na Brdu pri Kranju organiziralo posvet na podlagi poročila strokovnega nadzora ministrstva nad ravnanjem policije med protesti v zadnjih dveh letih.

Svoboda zbiranja in svoboda izražanja sta temeljni svoboščini

Kot so v sporočilu za javnost po posvetu zapisali na ministrstvu, je Bobnarjeva uvodoma izpostavila, da sta svoboda zbiranja in svoboda izražanja sta temeljni svoboščini, ki jih vsakomur priznava ustava in sta pomembni predpostavki demokratične družbe.

Glede pravice do mirnega zbiranja in združevanja ima država, se pravi policija, negativne obveznosti, v smislu, da se mora vzdržati nerazumnih omejitev izvrševanja teh svoboščin. Ob tem ima pozitivne obveznosti, torej da aktivno varuje učinkovito izvrševanje pravice do mirnega zbiranja in združevanja, je povzela Bobnarjeva, sicer nekdanja direktorica policije, danes pa ministrica za notranje zadeve v odhodu, saj ji bo po odstopu predvidoma ta teden funkcija prenehala.

“Pred dobrima dvema letoma smo se na lastne oči prepričali, da v praksi le ni vse tako samoumevno in logično,” je opozorila.

Kot je povedala, so z zgroženostjo in nejevero opazovali, kako zlahka in grobo so bile na protestih v Ljubljani poteptane ustavne pravice. “22. člen ustave – enako varstvo pravic, 21. člen ustave – varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, 18. člen ustave – prepoved mučenja in nespoštovanje splošnega ustavnega načela sorazmernosti iz 2. člena ustave. To je med številnimi drugimi nepravilnostmi in pomanjkljivostmi ugotovil izredni strokovni nadzor nad ravnanjem policije pri varovanju protestov v Ljubljani,” je naštela.

Nadzor naj bi policiji pokazal, kaj je šlo narobe

Namen strokovnega nadzora je bil po njenih besedah ta, da ministrstvo policiji pomaga, da si nastavi ogledalo, da policija kot urejen in odgovoren državni organ pogleda, kaj je šlo narobe in kaj je treba spremeniti, da do tega nikoli več ne pride. “Namen tega nadzora je bil torej prevzemanje institucionalne, organizacijske odgovornosti, pa tudi ugotavljanje posameznikove subjektivne odgovornosti,” je poudarila Bobnar.

“Naša skupna želja je, da bi živeli v družbi, ki vsem zagotavlja svobodo gibanja, pravico do osebne varnosti, do svobode mnenja in enakosti pred zakonom. Iskreno verjamem, da slovenska policija to željo zna in zmore uresničevati,” je sklenila ministrica.

STA