DZ bo v sredo predvidoma obravnaval predlog, naj za zagovornico načela enakosti v novem mandatu imenuje direktorico Listine raznolikosti Slovenija Barbaro Zupančič. Kandidatka ob vprašanju, ali naj Zagovornik preide pod Varuha, meni, da je treba presoditi, ali bi taka sprememba zagotovila enako ali celo več varstva pred diskriminacijo.

Razprava o vprašanju Zagovornikove organizacije se je v zadnjem tednu najprej razvnela v torek na seji mandatno-volilne komisije DZ, ki je obravnavala predlog za imenovanje Zupančič za zagovornico, zatem pa še v četrtek na seji komisije DZ za peticije, ki je obravnavala poročilo Zagovornika za lani. Na seji komisije za peticije so v opoziciji in Resnici celo predlagali sklep, po katerem bi vlada pripravila zakonsko rešitev za organizacijsko umestitev Zagovornika v okvir Varuha človekovih pravic.

Predsednica komisije Tereza Novak iz Svobode predloga ni dala na glasovanje s pojasnilom, da ni povezan z dnevnim redom seje, s čimer se v SDS niso strinjali, tako da se je Novak odločila za prekinitev seje. V SDS so sicer tako na seji v torek kot v četrtek poudarjali, da je treba pogledati bolj racionalne oblike Zagovornikove organiziranosti. Pri tem so zagotovili, da Zagovornika nikakor ne želijo ukiniti.

Zupančič, ki jo je za zagovornico predlagala predsednica republike Nataša Pirc Musar, mandatno-volilna komisija pa je predsedničin predlog potrdila, je za STA izrazila prepričanje, da mora institucija ob morebitnih organizacijskih spremembah ohraniti vse standarde neodvisnosti, učinkovitosti, dostopnosti in specializiranega znanja, ki jih zahtevata nacionalna zakonodaja in pravo EU.

Lobniku se izteka mandat

Evropski standardi pri varstvu pred diskriminacijo se z direktivo iz leta 2024 in določitvijo minimalnih standardov organov za enako obravnavo v članicah EU po njenih besedah še nadalje krepijo. Direktiva posebej poudarja, da morajo biti ti organi neodvisni in da ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega subjekta. Ob tem določa, da morajo imeti pogoje za samostojno upravljanje svojih virov in za odločanje o svoji notranji organizaciji.

Kot je opozorila, tovrstne institucije obstajajo zato, da se diskriminiran človek lahko obrne nanje in da bo njegova zadeva obravnavana strokovno, pravično in brez vplivov. To zaupanje je največja vrednost, ki jo mora varovati vsaka institucionalna ureditev, je prepričana.

Po njenem mnenju ni dovolj le izraziti zavezanosti nediskriminaciji in načelu enakosti. "Država mora ustvarjati pogoje, v katerih bodo človekove pravice učinkovito varovane in v katerih bodo neodvisne institucije svoje naloge opravljale strokovno, učinkovito in neodvisno," je jasna. Ob tem pa morajo institucije po njenih navedbah sodelovati med seboj.

Aktualnemu zagovorniku Mihi Lobniku se bo drugi petletni mandat iztekel oktobra.