Člani odbora DZ za notranje zadeve in javno upravo so se seznanili z letnim poročilom policije za lani in sprejeli 12 sklepov, med drugim o pripravi načrta za ponovno vzpostavitev tehničnih sredstev na meji. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler je ocenil, da je policija v slabi kondiciji, tudi zaradi pomanjkanja kadrov.

Policija je bila varnostno obremenjena predvsem v jugovzhodni Sloveniji

Pomočnik generalnega direktorja policije Mitja Jager je med prvimi področji, s katerimi se je ukvarjala policija, na današnjem odboru izpostavil migracije in ohranjanje notranje varnosti. Dejal je, da je bila policija varnostno obremenjena predvsem v jugovzhodni Sloveniji, kar je vplivalo na odsotnost policije drugod po Sloveniji.

Kadrovska podhranjenost policije

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Franc Kangler je prejšnji vladi očital, da se s kadrovsko politiko v policiji niso ukvarjali, zato načrtujejo krepitev policijskih vrst. Pri tem je nekdanji mariborski župan izpostavil, da bodo povečali vpis v višjo šolo policijsko v Tacnu, razmišljajo pa tudi o kadrovskih štipendijah za srednješolce.

Izpostavil je tudi ukinjanje nočnih dežurstev na nekaterih policijskih postajah in podhranjenost policije z opremo, saj je prejšnja vlada preusmerila 43 milijonov evrov za integralni del policije. "V štirih letih nismo bili sposobni pridobiti novega plovila za pomorsko policijo, čeprav imamo rezervirana evropska sredstva," je dejal Kangler, ki je napovedal, da nakup načrtujejo septembra.

Kangler je ocenil, da se policija premalo ukvarja s kriminalom. Dejal je, da ima policija vsak teden prometne akcije, pogreša pa več aktivnosti na področju odkrivanja prepovedanih drog. Na te zadeve je Kangler opozarjal že kot mestni svetnik Mestne občine Maribor. 

Slovenija je varna država

Poslanci opozicije pa so medtem poudarjali, da je Slovenija varna država. Poslanka Svobode Sandra Gazinkovski je med drugim izpostavila povečevanje števila obravnavanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

Sprejetih je bilo 12 sklepov

Predsednik odbora Žan Mahnič (SDS) je v glasovanje predlagal 12 sklepov, ki jih je odbor sprejel. Ministrstvo za notranje zadeve so med drugim pozvali, naj pripravi poročilo o morebitnih političnih pritiskih na delo policije v času vlade Roberta Goloba. Pozvali so ga tudi, naj poda policiji usmeritve za prednostno obravnavo sumov gospodarskega kriminala in korupcije v državnih družbah v tem času.

Se na meje vrača ograja?

Po poročanju STA, se je na odboru znašel tudi poziv, naj se ponovno vzpostavijo in nadgradijo "tehnična sredstva za varovanje državne meje", vključno s tehničnimi ovirami, video-nadzornimi sistemi, droni, senzorji in drugim za preprečevanje nezakonitih prehodov državne meje.

Ograja na meji je bila postavljena leta 2015

Ograjo na slovensko-hrvaški meji je Slovenija začela postavljati leta 2015 zaradi velikega povečanja števila prihodov migrantov v času begunske krize. Postavitev ograje je takrat sprejel takratni predsednik vlade, Miro Cerar, nadzor in varovanje pa sta zagotavljali predvsem policija in Slovenska vojska. Sprva je bila postavljena predvsem bodeča žica, kasneje pa tudi panelna ograja.

Odstranitev je sledila sedem let kasneje

Sedem let kasneje je vlada pod vodstvom nekdanjega predsednika vlade Roberta Goloba, tudi na pobudo občin od meji, pričela z odstranjevanjem ograje. Ograjo z bodečo žico je sprva pričela odstranjevati Slovenska vojska leta 2022, leta 2023 pa se je pričela odstranjevati še panelna ograja, ki ga je izvedlo podjetje MINIS.

[[image_1_article_90253]]

Celotna odstranitev je bila izvedena na podlagi odločitve slovenske države, ki je ocenila, da ograja ni več potrebna v takšnem obsegu, prav tako pa naj bi ograja imela negativne učinke na turizem okoliških občin.