Menjave v vladi Roberta Goloba kažejo na očitno slabost novih strank, ki oblast prevzamejo čez noč, nato pa se vsem na očeh učijo vladanja, ocenjujeta analitika Aljaž Pengov Bitenc in Rok Čakš. Refleksija dela njihovih ministrov bi bila potrebna tudi za SD in Levico, meni Čakš. Po besedah Pengova Bitenca pa je nujna predvsem za premierja samega. Premier Golob je namreč ta teden zaradi izgube zaupanja odslovil ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana in ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireno Šinko.

Golob si je skopal še dve novi luknji

Politolog in komentator Pengov Bitenc opozarja, da si je premier s tem “na dan, ko je splezal iz luknje, ki si jo je sam skopal z ministrom za zdravje, skopal še dve novi”. “Tako ga zdaj čaka iskanje novih ministrov, ki bodo lahko opazovali, kako se ravna z ljudmi v aktualni vladi, in “trikrat premislili, preden bodo rekli ne”, meni. V tej luči vidi odločitev za menjavo ministrov kot “najmanj nerazumljivo, če ne kar avtodestruktivna”.

Medtem ko je Brežan po pogovoru s premierjem odstopil sam, pa bo o razrešitvi ministrice Šinko odločal DZ. Po mnenju političnega komentatorja in urednika Domovine Čakša “njeno kljubovanje načenja avtoriteto ministrskega predsednika, ki je v javnosti do zdaj vzbujal vtis moža, ki se ga posluša oz. se mu podredi in ne ugovarja”. Pengov Bitenc pa v tem vidi “poslovilno darilo” ministrice, ki kaže na to, da ima slednja več politične modrosti ali zvitosti, kot bi se ji morda pripisovalo. Hkrati je to lahko tudi lekcija za premierja Goloba, da stvari v politiki tečejo drugače kot v podjetju in ne zgolj v eno smer.

Vodenje njunih resorjev bo premier začasno zaupal infrastrukturni ministrici Alenki Bratušek in obrambnemu ministru Marjanu Šarcu. Analitika se strinjata, da sta slednja med bolj izkušenimi v Golobovi vladi, kot nekdanja premierja pa imata tudi izkušnjo z začasnim vodenjem resorja. A Čakš ostro ocenjuje, da je problem Šarca in Bratuškove v tem, da “nimata nobene politične kredibilnosti, saj so ju volivci brcnili na cesto, od koder ju je pobral in recikliral peti novi obraz v seriji strank za enkratno uporabo”.

Čakš: Razplet zgodbe z Ajanović Hovnik streznitveni trenutek za Goloba

Medtem ko je premier Golob Brežanu in Šinko vrata pokazal sam, pa je njegovo zaupanje še ta teden uživala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, ki je v petek klonila pod težo očitkov o visokih stroških službene poti v New York in javnem razpisu za nevladne organizacije, ter podala odstopno izjavo. Ajanović Hovnik, ki velja za premierjevo zaveznico, je bila za Goloba pomemben član ekipe, ni se ji hotel odpovedati in jo je branil z vsemi sredstvi, se strinjata analitika.

V razpletu zgodbe tako Čakš vidi “streznitveni trenutek” za premierja, da njegova avtoriteta na funkciji, ki jo zaseda, ni nedotakljiva in neomajna.

Kot pojasnjuje, je bil pritisk na ministrico enostavno premočan. “Golob si nikakor ne bi mogel privoščiti, da mu ministrica pade na interpelaciji, ki jo je sprožila SDS, saj bi to pomenilo razpadanje koalicije na očeh celotne javnosti,” meni.

Premierju postalo jasno, da velikopotezne obljube še ne prinesejo nujno uspeha reforme

V tednu, ko so na izhodnih vratih trije ministri Golobove vladne ekipe, pa je predsednik vlade v DZ poslal predlog za kandidatko, ki bo zasedla prazen stolček na čelu ministrstva za zdravje. Koliko politične moči bo imela sedanja državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel, bo po mnenju Pengova Bitenca odvisno tudi od nje same. Če bodo ukrepi, ki jih bo izvedla, imeli učinek, bo njena politična moč narasla, v nasprotnem primeru pa se lahko zgodi, da bo Slovenija kmalu znova imela novega ministra za zdravje. Ocenjuje pa, da bi lahko Prevolnik Rupel imela nekaj več manevrskega prostora, saj so pričakovanja do zdravstvenih ministrov vedno nižja.

Analitika obenem opažata, da je predsedniku vlade postalo jasno, da zgolj z velikopoteznimi obljubami uspeh zdravstvene reforme ni zagotovljen. Po besedah Pengova Bitenca se je namreč izkazalo, “da so lahko že majhni koraki zelo veliki, da zgolj volja vodje sama po sebi še ne prinese sprememb in da napoved dveh reform na teden še ne pomeni uspeha”. “Zato bodo raje šli korak za korakom in upali, da se bo ob koncu mandata vsaj nekaj učinka poznalo,” izpostavlja Čakš.

Bi bila pravilna odločitev zmanjševanje števila resorjev?

Ob vseh omenjenih menjavah pa so se znova pojavila tudi ugibanja o rekonstrukciji vlade in morebitnem zmanjševanju števila resorjev. Takšna poteza bi bila po mnenju Čakša smiselna, volivci pa je ne bi razumeli kot izdajo, saj na lanskem referendumu tako obširne ministrske administracije niso podprli, ker bi menili, da je smiselna in potrebna, temveč ker so zaupali predsedniku vlade, da ve kaj dela in mu omogočili, da se organizira, kot želi. Pengov Bitenc je nasprotno prepričan, da bi bila takšna odločitev “strel v koleno”.

Čakš sicer meni, da bi morali oceno dela ministrov iz svoje kvote opraviti tudi SD in Levica, čeprav je hkrati prepričan, da do tega ne bo prišlo. “Za razliko od Svobode imata stranki na ministrskih mestih večinoma svoje politične prvokategornike, izpostavlja.

Pengov Bitenc medtem izpostavlja, da so v Levici samorefleksijo opravili z letošnjim volilnim kongresom. V SD pa je predsednica stranke Tanja Fajon notranjim kritikom zaprla usta z uspešno kandidaturo Slovenije v Varnostni svet ZN. Samorefleksijo o tem, kaj pravzaprav hoče z oblastjo, bi moral tako opraviti premier Golob sam, je prepričan Pengov Bitenc.

V rokah namreč ne bi mogel imeti boljši kart: ima večino, kot je ni imel še nihče, nima kredibilnega izzivalca, nedavna naravna katastrofa pa mu je izčistila politično agendo. “Če obstaja ozko grlo, o katerem je govoril, je v premierjevem kabinetu,” meni.

STA